Za razvoj evropskega sistema javnih naročil je bilo zadnje desetletje izgubljeno, je na podlagi poročila evropskega računskega sodišča za obdobje 2011-2021 ocenil direktor direktorata za javno naročanje Matas. Kot je navedel, se je v tem času v EU povprečno število podanih ponudb zmanjšalo s 5,7 na 3,2, čas za oddajo naročila pa se je podaljšal z 62 na 96 dni. Pri tem Slovenija ne izstopa iz povprečja. Povečalo se je tudi število naročil z neposrednimi pogajanji, kar je po mnenju Evropskega računskega sodišča slabo, po Matasovem mnenju pa ni nujno tako.

Evropsko računsko sodišče je pred časom v svojem poročilu objavilo tudi, da je Slovenija na prvem mestu v EU po deležu naročil, na katera se prijavi samo en ponudnik. Matos sicer meni, da je sodišče uporabilo napačne podatke in da delež ne znaša 74 odstotkov, ampak približno 50 odstotkov, a poudarja, da je to vseeno težava. Po njegovih besedah so se na podlagi ugotovitev računskega sodišča v Svetu EU začeli resni pogovori o prenovi sistema.

Na direktoratu so se sicer v zadnjem času intenzivno ukvarjali s prenovo portala javnih naročil in uveljavitvijo novih obrazcev, ki jih je predpisala Evropska komisija. Po Matasovih besedah se je s tem ukvarjalo 'pol direktorata', zaradi česar niso mogli opravljati drugih nalog.

"Izdelek pa zdaj ni boljši, kot je bil prej," je priznal. Pojasnil je, da je nezadovoljstvo z zapletenimi zahtevami izrazilo najmanj 11 držav. Iz ene od teh je dobil podatek, da so prej za izpolnjevanje spletnih obrazcev povprečno potrebovali 45 minut, zdaj pa za to dva uslužbenca porabita 4 do 5 ur.

Prenova portala sicer ni najhujša prepreka pri vzpostavljanju učinkovitega sistema, a kaže, kako so zahteve vse bolj zapletene, je pojasnil direktor direktorata. "Ne želim si, da bi se EU še kakšne prenove lotila tako, kot se je te," je dejal.

Na direktoratu so sicer uspeli pripraviti tudi nekaj poenostavitev. Matas je izpostavil dogovor s pravosodnim ministrstvom, po katerem ima naročnik vpogled v kazensko evidenco ponudnikov.

Med praktičnimi težavami pripravljavcev javnih naročil so na konferenci najprej izpostavili drobljenje naročil na manjše dele, za katere ni treba sprožiti vseh zapletenih postopkov. Vodja sektorja za sistem javnega naročanja na direktoratu za javno naročanje na ministrstvu za javno upravo Urška Skok Klima je povedala, da se na tem področju zakonodaja dolgo ni spremenila, revizijska komisija je oblikovala jasno prakso, kljub temu pa se ponavljajo ista vprašanja.

Poudarila je, da državna revizijska komisija predpise razume zelo strogo, drobljenje pa je eden najhujših prekrškov in tudi razlog za izpodbojnost izbire naročnika. Med drugim je opozorila na lansko sodbo vrhovnega sodišča, po kateri je storjen prekršek tudi, če se za določeno blago odda naročilo manjše vrednosti, ko se naknadno pojavi potreba po dodatnih količinah, pa se opravi postopek z razpisom.

24. konferenco Dnevi javnih naročil z naslovom 'Kako se je spremenila praksa javnih naročil' je organizirala Agencija za management v sodelovanju z Društvom za javna naročila.