Fotografije so simbolične. 

Kot opažajo, je veliko spremembo pustilo obdobje epidemije. Zožal se je nabor jedi, ki je bil pri otrocih dobro sprejet, šolniki opažajo korak nazaj pri prizadevanjih za zdravo in pestro prehrano, a situacija se postopoma normalizira. "Počasi se vračamo. Z vzgojno-izobraževalnim delom želimo spodbujati zdrav način prehranjevanja, kulturo prehranjevanja ter privzgojiti primeren odnos do hrane. To je proces, ki učence spremlja preko celotnega šolanja," meni Veronika Zubin, organizatorka šolske prehrane na Osnovni šoli (OŠ) Vojke Šmuc Izola.

Skrb za lokalno in ekološko hrano

V OŠ Koper zagotavljajo, da je delež lokalnih pridelkov nad zakonsko priporočenimi, medtem kot težje dosegajo predpisano količino deleža ekoloških živil, in sicer zaradi težav z zanesljivostjo dobave. "Naša prizadevanja potekajo v največji možni meri, smo pa zaradi lokacije (skrajni zahodni del države) ovirani glede dni dostave dobaviteljev in zanesljivostjo dobaviteljev. Upam si trditi, da zelo težko dosegamo predpisano količino deleža ekoloških živil, medtem ko delež živil iz shem kakovosti celo presegamo," pravi vodja šolske prehrane na OŠ Koper Metka Benedik. 

V OŠ Vojke Šmuc Izola delež lokalnih in ekoloških izdelkov niha glede na letni čas in ponudbo. Pri izbiri je pomemben element kratka dobavna pot in svežina svežih živil. "Vključeni smo v šolsko shemo, preko katere lahko učencem dodatno razdelimo sveže sadje in zelenjavo ter mleko in mlečne izdelke lokalnega izvora," poudarjajo.

Tudi na OŠ Lucija se trudijo zagotoviti ustrezen delež živil lokalnega in ekološkega izvora. "V vsakodnevni jedilnik vključujemo vsaj 15 odstotkov živil ekološke pridelave in večino živil lokalnega porekla. Sodelujemo z lokalnimi kmetovalci oziroma lokalno zadrugo in na ta način poskrbimo, da so dobavljena živila sveža in sezonska. Od svojih dobaviteljev zahtevamo najboljšo kakovost živil," poudarja Valentina Budak, organizatorka šolske prehrane.

Tudi v Vrtcu Koper zagotavljajo, da so sestavine, ki jih uporabljajo, dnevno sveže, ne uporabljajo konzervansov, koncentratov, tudi zamrznjenih sestavin se v največji možni meri izogibajo. Kot poudarjajo, se trudijo, da je v prehrano vključenih kar največ živil lokalne pridelave, ekoloških živil in živil iz shem kakovosti, kjer presegajo s strani države z zakonom določen delež.

Prilagoditve za diete, vegetarijance …

Vse šole in vrtci zagotavljajo posebno prehrano za otroke z medicinsko indiciranimi dietami oziroma otroke, ki zaradi alergije in intolerance ne smejo uživati kakšnega živila. Jedilnike takih obrokov pripravljajo na osnovi zdravniškega potrdila o posebni medicinski dieti.

Ker pa je vedno bolj popularno tudi vegetarijanstvo in veganstvo, se poraja vprašanja, ali imajo starši možnost izbire takšne prehrane za svojega otroka. Delež vegetarijancev in veganov je med otroci, glede na siceršnje veliko število otrok, zelo majhen, vendar na OŠ Koper zagotavljajo tudi takšne obroke, medtem kot v OŠ Vojke Šmuc takšne možnosti ne ponujajo, imajo pa v  skladu s smernicami o zdravi prehrani na šoli tudi dneve, ko obroki ne vključujejo mesa. V OŠ Lucija pripravljajo manjše prilagoditve glede na želje staršev samo pri malici, ki jo šola ponuja.

Vrtec Koper trenutno obiskuje en otrok, ki se prehranjuje vegetarijansko, po veganski obliki prehranjevanja pa ni povpraševanja. "Starši otroke prehranjujejo v skladu s svojimi navadami in zmožnostmi. Vpogled v način prehranjevanja v vrtcu lahko dobijo z ogledom jedilnikov, ki so javno objavljeni na spletni strani vrtca. Ta ogled jim toplo priporočimo že na razgovoru pred vstopom v vrtec, ki ga strokovne delavke izvedemo konec junija, tako da imajo starši čas, da otrokom v poletnih mesecih pred vstopom v vrtec približajo jedi, s katerimi se malčki srečajo ob vstopu v vrtec. Ugotavljamo, da so starši zadovoljni s kvaliteto ponujenih obrokov," še izpostavlja Maja Knific, vodja Zdravstveno higienskega režima (ZHR) Vrtca Koper.

Problem ješčost otrok in prekomerna teže

V šolah opozarjajo, da je poleg sestave zdravega jedilnika pomembno tudi vprašanje, kako vplivati na ješčost otrok, ki je predvsem pri otrocih zadnje triade zelo slaba. Kako jo izboljšati? "Z ozaveščanjem pomembnosti zdrave prehrane, z vključevanjem učencev in staršev v komisijo za šolsko prehrano, z vključevanjem učencev k oblikovanju jedilnikov in kontinuiranim izobraževanjem," so prepričani na OŠ Koper. 

Šolniki opažajo tudi, da se delež otrok s prekomerno težo viša, a kot pravijo, to ni zaradi šolske prehrane, pač pa zato, ker šolsko prehrano,  bogato  z vitamini, minerali, prehranskimi vlakninami, omejeno količino soli, sladkorja in maščob, zavračajo in se zatekajo v trgovine, pekarne, prodajne avtomate. "Na tem mestu bi pozvala starše, da svojim otrokom ne dajejo denarja za prigrizke. Spodbujajo naj jih k uživanju šolske prehrane, saj je le-ta polnovredna. Če otrok v šoli poje celoten obrok, zagotovo ne pride lačen domov," opozarja Valentina Budak.