Kofein je psihotropna snov (to je učinkovina, ki neposredno in kemično vpliva na duševno stanje človeka), ki se v nekaterih živilih nahaja naravno, včasih pa so živila s kofeinom tudi obogatena. Še posebej visoke vsebnosti kofeina lahko najdemo v energijskih pijačah in različnih prehranskih dopolnilih.

Naravno se v zelo različnih količinah nahaja v semenih, listju in sadežih več kot 60 različnih vrst rastlin. Med najbolj znane vire uvrščamo kavovec, čajevec, kakavovec, guarano in kolo.

Kofein je glavno poživilo, ki ga najdete v kavi in deluje na kemični ravni ter vam daje energijo

Kofein ima veliko koristi za zdravje

Da boste največ profitirali od vašega dnevnega vnosa kofeina, pijte kavo med 10. uro in 12. uro ali med 14. uro in 17. uro!

Po podatkih Mednarodne organizacije za kavo (angleško International Coffee Organization, kratica ICO), se po svetu dnevno nalije približno 1,4 milijarde skodelic kave. To bi lahko pojasnilo, zakaj se vsako jutro tako močno zanašate na svojo najljubšo kavo ali zakaj se na poti v službo ustavite na bencinski črpalki, kjer vzamete kavo za s seboj, čeprav že skoraj zamujate na delo.

Kako pod vplivom kave s kofeinom delujejo vaši možgani?

Nekatere snovi posnemajo naravne nevrotransmiterje oziroma živčne prenašalce. Slednji so endogene kemikalije, ki prenašajo signale po nevronih (živčne celice ali ganglijske celice, ki so glavni gradniki živčevja) preko sinapse. Sporočanje med posameznimi živčnimi celicami namreč poteka prek stikov imenovanih sinapse. Sinapsa je stičišče med dvema živčnima celicama, ki ju ločuje majhen presledek. Kot omenjeno, lahko določene snovi s posnemanjem naravnih živčnih prenašalcev, zavzamejo svoje mesto v receptorjih. Morfij se na primer lahko veže na receptorje v možganih, namenjene vašim endorfinom (le ti so naravno protibolečinsko sredstvo znotraj vašega telesa oziroma naravna vrsta "morfija", ki ga proizvajajo vaši možgani).

Kofein nadomešča adenozin, sproži adrenalin ter vpliva na dopamin

Zadrževanje dopamina v možganih pogosto povzroči, da možgani hrepenijo po ponovnem zaužitju kofeina. Čeprav sam dopamin sam po sebi ni zasvojljiv, ima veliko vlogo pri mnogih odvisnostih, med katere spada tudi odvisnost od kave oziroma kofeina.

Bolezen odvisnosti opredeljujemo kot neprilagojeno obnašanje, povezano z uporabo dovoljenih (kava, tobak …) ali nedovoljenih (konoplja, kokain …) snovi, ki pripelje do znatnih ponavljajočih se duševnih in telesnih težav.

Nekaj kriterijev, po katerih lahko ocenjujete bolezen odvisnosti:

- želja po določeni substanci, ki preide v potrebo po vedno večjih količinah te snovi z namenom dosega želenega učinka;

- vztrajanje pri substanci, kljub očitnemu slabšanju zdravja,

- neuspešno prizadevanje po prenehanju s substanco,

- pojav tipičnih znakov abstinenčne krize, ki se pojavijo ob prenehanju s substanco in se na zunaj lahko na primer kažejo kot vročina, potenje, krči po telesu …

Več kave pomeni več adenozinskih receptorjev, kar pomeni večjo željo oziroma potrebo po kavi

Možgani so kompleksen in zapleten sistem. Več kave kot popijete, več adenozinskih receptorjev se tvori. To pomeni, da morate postopoma popiti vedno več kave, da boste dosegli takšen učinek budnosti kot takrat, ko ste s pitjem kave šele začeli. Z drugimi besedami, za želen učinek budnosti, potrebujete vedno več kofeina.

V šestih urah se izloči približno polovica kofeina, ki ste ga zaužili

Raziskave kažejo, da v prvih 10 minutah kofein vstopi v krvni obtok, kar povzroči zvišanje krvnega tlaka in srčnega utripa.

V 20 minutah po zaužitju se kofein veže na adenozinske receptorje in nevtralizira utrujenost. Raven dopamina se zviša, kar med drugim povzroči, da ste bolj osredotočeni.

V 30 minutah nadledvične žleze preklopijo v visoko prestavo in začnejo proizvajati več hormonov. V tem času lahko vaš vid zaradi razširitve zenic postane ostrejši.

V 40 minutah začne vaše telo proizvajati več serotonina, ki izboljša delovanje nevronov v hrbtenjači. To vodi do boljše koordinacije in mišične moči.

Po 4 urah se poveča presnova. Posledično hitreje kurite energijo, kar lahko pripomore k bolj uspešnemu hujšanju.

V časovnem obdobju šestih ur je kava prešla skozi vaš sistem in verjetno boste začutili željo po uriniranju. V tem času se izloči približno polovica kofeina, ki ste ga zaužili.

Kako najbolje izkoristiti pitje kave v svoj prid?

Pri vsem, kar vsebuje kofein, je zmernost ključnega pomena. Če ga zaužijete preveč, lahko povzroči tesnobo, razbijanje srca in težave s spanjem.

Po navedbah Consumer Reports je zaužitje do 400 miligramov kofeina na dan (kar ustreza dvem do štirim skodelicam po približno 237 mililitrov kave) lahko del zdravega načina prehranjevanja. Vse, kar je več kot 600 miligramov na dan, je preveč.

Kljub temu, kar so vam morda povedali, je dnevni vnos kofeina iz večih razlogov lahko koristen za vas. Kava ne samo, da lahko izboljša vašo raven energije, temveč lahko povzroči, da vaši možgani delujejo na optimalni ravni, zaradi česar ste takorečeno pametnejši.

Zakaj je pitje kave koristno?

Zmanjšanje tveganja za razvoj diabetesa tipa 2

Sladkorno bolezen tipa 2 so včasih imenovali odrasla ali od inzulina neodvisna sladkorna bolezen, pri kateri trebušna slinavka ne izdeluje dovolj inzulina, hkrati pa telo inzulina ne uporablja učinkovito. Ima jo približno od 90 do 95 odstotkov vseh, ki imajo sladkorno bolezen. 

Pomoč v boju proti simptomom depresije

Depresija je duševna motnja, ki prizadene človekovo razpoloženje, njegove misli, čustva, vedenje in telo in posledično vpliva na njegovo delovanje v krogu družine in izven. V primeru, da zbolite za depresijo, se v delu možganov, ki uravnava razpoloženje, poruši ravnovesje kemičnih prenašalcev, ki v možganih prenašajo sporočila med celicami.

Zagotavljanje antioksidantov

Kava naj bi k daljšemu življenju pripomogla s svojimi antioksidanti, ki dobro ščitijo organe vašega telesa. Kava namreč zviša koncentracijo antioksidantov v krvi in poveča njihovo aktivnost bolj, kot naj bi to uspelo kakavu ali čajem. Glavna antioksidanta, ki kavi to omogočata sta klorogenična in kafeična kislina. Ocenjeno je, da pivci kave užijejo tudi do 1 g klorogenične in 500 mg kafeične kisline dnevno in na ta način pokrijejo neverjetnih 70 odstotkov užitih antioksidantov dnevno.

Uživanje kofeina pri visokih koncentracijah kortizola zmanjšuje zdravstvene koristi

Kortizol, naravni stresni hormon, ima zelo izrazit cirkadiani ritem. To je lastnost procesov v živih organizmih, ki se ciklično spreminjajo v odvisnosti od dnevno-nočnega cikla pogojev v njihovem okolju, torej s periodo 24 ur. Glede na študijo iz leta 2009, objavljeno v Journal of Clinical Endocrinology and Metabolism, prekinitev tega ritma lahko povzroči presnovne nepravilnosti, utrujenost in slabo kakovost življenja.

Uživanje kofeina, ko je raven kortizola najvišja, torej zjutraj, lahko privede do motenj v proizvodnji kortizola in do večje tolerance, kar lahko vpliva na vaš odziv na stres. Kofein v kavi namreč prične motiti proizvodnjo kortizola v telesu, zato se sčasoma prične proizvajati vse manj tega hormona. Počutite se zaspane, saj se telo zanaša na kofein namesto na kortizol. Pitje kave zgodaj zjutraj lahko privede tudi do tolerance telesa do kofeina. Kot bi jemali zdravilo v času, ko ga ne potrebujete. Posledično morate za enak učinek budnosti in osredotočenosti zaužiti več kofeina. Strokovnjaki priporočajo, da prvo jutranjo kavo spijete eno uro po vstajanju iz postelje, pred tem pa si privoščite obilen in zdrav zajtrk.

Kdaj je najboljši čas za pitje kave?

Glede na članek v reviji Time Magazine so najboljši časi za pitje kave ali zaužitje kofeina na kakšen drug način med 10. uro in 12. uro, nato pa med 14. in 17. uro.

Tako bodo vaši možgani kar najbolje izkoristili val kofeina, saj takrat ne bo nadomeščal nobenih drugih pomembnih funkcij, kot je na primer sproščanje kortizola.