Foto: STA

S spremembami zakona o vladi stranke na novo nastajajoče koalicije, torej Gibanje Svoboda, SD in Levica, predlagajo reorganizacijo prihodnje vlade. Ta bo imela 19 ministrstev in en vladni urad, torej tri ministrstva več kot v mandatu dosedanje vlade.

Kot je v imenu predlagateljev dejala poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta, je cilj sprememb zakona vzpostaviti učinkovito organizacijsko strukturo ministrstev, ki bo zagotavljala operativnost in uspešno izvajanje nalog nove vlade. Ministrstva bodo po njenih besedah vitkejša ter zato bolj operativna in odzivna. Vlada bo imela tri ministrstva več kot doslej, a gre po njenih besedah "za ministrsko trojico, ki bo podpirala vizijo in glavne prioritete nove vlade in jo usmerjala v prihodnost".

Poudarila je, da reorganizacija vlade ne bo imela finančnih posledic, saj bodo ministrstva delovala znotraj že določenih finančnih okvirov. Prav tako ne bo dodatnega zaposlovanja kadrov, "kot si ga je z nekaj sto razpisanimi delovnimi mesti v javni upravi privoščila tik pred odhodom sedanja vlada".

Najbolj kritični do predloga so bili v SDS, kjer so tudi vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma. Po besedah Danijela Krivca se je "število in razrez ministrstev delal na podlagi interesov strank in posameznikov bodoče Golobove koalicije". Po njegovih besedah se posamezna področja umetno delijo, združujejo in prenašajo med ministrstvi. Kritičen je bil do ustanovitve ministrstva za solidarno prihodnost, ki je po njegovih besedah "umetno ustvarjen in konfuzen".

Foto: STA

Do povečevanja števila ministrstev so kritični tudi v NSi. Kot je dejala Vida Čadonič Špelič, ima sicer vsaka koalicija pravico, da si oblikuje vlado, a so do takšnega povečanja vseeno zadržani. Ocenila je, da bi bilo bolje, če bi nova vlada najprej zasedla obstoječa ministrska mesta in spoznala njihove vsebine. Tudi njih je zmotila ustanovitev ministrstva za solidarno prihodnost, predvsem pa uvedba pojma ekonomske demokracije, ki po besedah poslanke lahko pomeni oživljanje modela samoupravljanja iz prejšnje države.

Poslanka Svobode Lena Grgurevič je po drugi strani ocenila, da nekateri poslanci ne razumejo ali nočejo razumeti nalog in ciljev ministrstva za solidarno prihodnost. Ob tem je poudarila, da so volivci večinsko podprli programska izhodišča Gibanja Svobode, predlagane spremembe pa so korak k udejanjanju želenega modela upravljanja države. Poudarila je še, da so se volivci odločili za nove ideje, novo energijo in predvsem nov način dela in ravnanj.

BONUS VIDEO: Kakšni so načrti ZRS-ja s palačo De Belli?

Da predlog sledi cilju vzpostavitve učinkovite organizacijske strukture ministrstev, ki bo zagotavljala operativno in uspešno izvajanje nalog nove vlade, pa je poudaril poslanec SD Jani Prednik. Operativna vlada je po njegovih besedah potrebna za to, da se čim hitreje odzove na problematiko zdravstvenega sistema, vzpostavitev dialoga s sindikati in delodajalci, na problematiko podnebnih sprememb ter za hitrejši regionalni razvoj.

"Po rušilnem cunamiju vlade Janeza Janše potrebujemo čimprejšnjo stabilizacijo razmer v državi ter sprejetje ukrepov in zakonov, ki bodo vodili k ponovni okrepitvi socialne države, obnovi demokracije in s tem k izboljšanju standarda in kakovosti življenja ljudi," pa je dejala poslanka Levice Nataša Sukič. Novo ministrstvo za solidarno prihodnost pa bo po njenih besedah "poskrbelo za vse tisto, kar je bilo v preteklih desetletjih spregledano ali pa povsem zanemarjeno".

O predlogu sicer poslanci niso glasovali, so pa zavrnili dopolnili SDS, s katerima so med drugim predlagali skrajšanje roka za uskladitev z zakonom o državni upravi.