Društvo Morigenos ostaja aktivno v vseh letnih časih, zadnji potop v 2020 pa so opravili v sami končnici leta, 30. in 31. decembra. "Tokrat nismo iskali delfinov, temveč z morskega dna pobrali in naslednji dan ponovno potopili naše akustične naprave, s katerimi spremljamo prisotnost delfinov in podvodnega hrupa," so zapisali na svoji Facebook strani. Predsednik društva Tilen Genov nam je razložil, ali je zaradi pandemije v našem morju kaj več delfinov kot običajno.
JE ZARADI KORONE PRI NAS KAJ VEČ DELFINOV? Nazadnje so jih v Piranskem zalivu videli v torek
Piran
V Tržaškem zalivu in severnem Jadranu niso zaznali večjega vpliva globalne pandemije na prisotnost delfinov. Kot pojasnjuje Genov, je obdobje popolnega zaprtja sovpadalo z obdobjem, ko je na morju prometa tako ali tako bistveno manj, "v poletnih mesecih pa je turizem deloval skorajda enako, tako da ni bilo bistvenega zmanjšanja prometa. Glede tovornih ladij sicer ne poznam podatkov, vendar po naših opažanjih bistvenih sprememb na terenu ni videti".
"Spomladi smo poslušali o delfinih v Benetkah. Izpostaviti moram, da tisto ni držalo. Posnetki so bili namreč iz mesta Cagliari na jugu Sardinije, kjer ni nenavadno, da delfini pridejo v določene dele pristanišča, kjer se hranijo," pojasnjuje Genov. Kot zanimivost pa dodaja, da jih je pred leti ravno tam opazoval tudi sam.
Zakaj korona ni vplivala na prisotnost delfinov?
Genov odgovarja, da je bila karantena prvotno prekratka, da bi vplivala na živali, kot so delfini. "Gre za dolgoživa bitja, ki imajo dolgoročni spomin. Delfini so zelo inteligentni, nekatere njihove kognitivne sposobnosti pa so podobne našim. Delfini se ne odzivajo tako hitro, da bi se zaradi tega začeli drugače obnašati," je še pojasnil.
"Opazili nismo nič več delfinov, v zadnjem obdobju jih kvečjemu videvamo manj," je povedal predsednik društva. Razlog za to pa so predvsem vremenske razmere, ki jim pogosto onemogočajo terensko delo. "Nazadnje so bili delfini videni v torek v Piranskem zalivu," nam še pove. Njihovo prisotnost so društvu sporočili iz tamkajšnje pomorske policije.
Spremljajo tudi podvodni hrup
Društvo Morigenos sodeluje tudi v raziskavi, kjer spremljajo podvodni hrup. "Združili se bodo podatki iz vseh delov sveta in iz njih bo razvidno, ali je pandemija vplivala tudi na nivo podvodnega hrupa," pojasnjuje Genov in dodaja, da pri nas bistvenih sprememb niso opazili, bo pa ta raziskava pokazala, ali so večje spremembe zabeležili drugod.
Genov izpostavlja še poseben dogodek, ki pa sicer ni povezan s pandemijo. Lani novembra so namreč v našem morju opazili dva brazdasta kita. "Gre za vrsto, ki ni ravno vsakodnevna pri nas, ni pa niti povsem nepričakovana," pojasnjuje. Kot pravi, gre za vrsto, ki je stalno prisotna v Sredozemlju, vključno z Jonskim morjem, "na vsakih nekaj let pa jih zabeležimo tudi v severnem Jadranu". V Sloveniji so jih v preteklosti opazili leta 2011, leta 2017 pa so njihovo prisotnost zabeležili nedaleč od nas.
"V primeru brazdastih kitov nas je obvestil eden izmed ribičev, mi pa smo se takoj odpravili na teren," se spominja Genov. Kot pravi, dobro sodelujejo z ribiči in lokalno skupnostjo, želijo pa si, da jih ljudje tudi v bodoče obvestijo, v kolikor opazijo delfine ali kite. "S tem nam pomagajo zbirati več podatkov o teh živalih, prav tako pa lahko hitro odreagiramo," dodaja. Dosegljivi so na mobilni številki 031 77 10 77.