Premier Janez Janša je v soboto obletnico pokola Bošnjakov v Srebrenici pospremil s tvitom, v katerem je med drugim zapisal, da tega pokola ne bi bilo, če bi Združeni narodi komunistične genocide obsodili enako kot holokavst. S tem je sprožil val odzivov, številne ogorčene tudi iz BiH.
JANŠA SPROŽIL OGORČENJE: "Morbidna, nedržavniška provokacija slovenskega premierja"
Slovenija
"Pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi Združeni narodi komunistične genocide obsodili enako kot holokavst. Ker se to ni zgodilo, je doktrina JLA, da je treba nasprotnika fizično uničiti, ponovno zaživela ob razpadu Jugoslavije," je zapisal Janša.
Pred tem je sicer objavil še en tvit, ki pa ga je nato popravil z zgoraj navedenim. V prvem zapisu je ocenil, da "pokola v Srebrenici ne bi bilo, če bi na ozemlju bivše Jugoslavije po njenem razpadu počistili s komunistično ideologijo in obsodili povojne poboje v Sloveniji in drugod".
Srebrenice 1995 ne bi bilo, če bi #OZN komunistične genocide obsodil enako kot holokavst. Ker se to kljub večjemu št. pomorjenih ni zgodilo, je doktrina JLA, da je treba nasprotnika fizično uničiti, ponovno zaživela ob razpadu Jugoslavije. #Srebrenica25 https://t.co/cZe7D585nS
— Janez Janša (@JJansaSDS) July 11, 2020
Objava je sprožila številne odzive na Twitterju in drugod. Spletni portal Slobodna Bosna je tvit označil kot "morbidno, nedržavniško provokacijo" slovenskega premierja. "Uvrščati genocid v Srebrenici na seznam komunističnih zločinov, postavljati enačaj med obračuni partizanskih enot z vojnimi nasprotniki po drugi svetovni vojni na eni ter pokolom nad Bošnjaki Podrinja v sklopu uresničevanja velikosrbskega načrta na drugi strani, to zmore le nepoučen ali zlonameren in neuravnovešen um. Janez Janša pa, kolikor vemo, ni nepoučen," so med drugim še zapisali na portalu.
"Medtem ko cel svet govori o genocidu v Srebrenici, ta politik obrača pozornost javnosti na nekaj drugega, z izražanjem sporočil, ki jih je mogoče razumeti kot fašistične. Ali skuša Janša na ta način amnestirati zločince, ki so zakrivili enega največjih genocidov na tem območju?" pa so na spletu zapisali pri sarajevskem časniku Oslobođenje.
NOVA STANOVANJSKA SOSESKA MOMENTO V IZOLI: 175 moderno oblikovanih stanovanj na izjemni lokaciji - izkoristite priložnost, rezervirajte posvet na info točki!
Moderno zasnovana stanovanjska soseska, ki se bo nahajala v Izoli na območju Livad, predvideva gradnjo 175 stanovanj v izmeri od 50 do 250 kvadratnih metrov uporabne površine. Soseska vila blokov oziroma manjših stolpičev bo ponudila visoko kakovost bivanja z ločenimi vhodi in dvigali, estetsko oblikovana, istočasno pa tudi funkcionalna stanovanja, ki bodo z umeščenostjo v samo mesto in z zeleno okolico, prinesli kakovost bivanja sredi mesta, na odlični lokaciji, praktično sredi obalnih mest.
Evropska poslanka, ki trenutno vodi SD, Tanja Fajon je Janšev tvit označila za "brezsramen", medtem ko je njen strankarski kolega v SD in Evropskem parlamentu Milan Brglez na Twitterju ocenil, da gre za "nepietetno in zavržno dejanje do žrtev in svojcev Srebrenice" ter "zunanjepolitično sramoto".
Janša se je sicer oglasil ob 25. obletnici genocida, v katerem so pripadniki vojske in policije Republike srbske na t. i. varovanem območju ZN Srebrenica pobili več kot 8372 Bošnjakov. To so storili samo v nekaj dneh po padcu enklave 11. julija 1995. V državah članicah EU 11. julij od leta 2009 obeležujejo kot evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.
Komentiraj
Erazem |
13 .07. 2020 ob 12: 40
0
Dva (najdaljša) komentarja sta izredno kvalitetna. Vse drugo je na njegovem nivoju. Ne podpiram ga, čeprav sem konzervativen.
Ni bil komunist, ampak navaden komunajzer, zato so ga vrgli ven iz zveze komunistov.
Komunisti, povsod so@, če bi Jugoslavija res še obstajala in bila pod komunistično oblastjo, bi bil ti končal v prisilnem jošiču, ker tovrstnih idiotov nihče noče gledat v družbi!
Naziv "premier", ki ga nosi JJ je žalitev za vse Slovence, ki premorejo kolikor toliko zdrave pameti!
SAJ NI RES, PA JE!
BILTEN AVNOJ
Mladinska pohodna brigada
85 - TITO
40 - KPS - ČEBINE - 1977
35 - PRVO OSVOBOJENO OZEMLJE
Brigada: "AVNOJ 77"
Komandant: Lado Goričan
Namestnik komandanta: Bogdan Urbar
Komisar: Janez Penca
I.bataljon:
1.četa: Ivo Lola Ribar
Komandant: Vinko Oblak, Vrhnika
Namestnik komandanta: Dženet Gota
Komisar: Ivan Janša, Grosuplje
1.vod: komandir: Lozar Jože, Lj.Moste-Polje
2.vod: Komandir: Vesa Amanović, Lj.-Center
3.vod: Komandir: Janez Novak, Lj.Moste-Polje
2.četa: Slava Klavora
Komandir: Franjo Vukelja, Jajce-BiH,
Namest. komand.: Tibor Frančič, Lendava
Komisar: Vera Gradišar, Vrhnika
1.vod: komandir: Janko Sešel, Velenje
2.vod: Komandir: Suad Kurbegović, JLA
3.vod: Komandir: Radmila Lazikić, Šid, Vojvodina
ZAKAJ SMO SE UDELEŽILI POHODA "AVNOJ 77"
Prihajamo iz različnih krajev naše domovine. Toda večinoma izhajamo iz enakih sredin, to je iz OK ZSMS, ki so nas delegirale. Tukaj se nahajamo, da bi si pridobili izkušnje, z njimi obogatili svojo aktivnost in hkrati te izkušnje prenesli na baze, iz katere izhajamo. Vsi udeleženci pohoda "AVNOJ 77" bi morali postati nosilci različnih aktivnosti v svojih sredinah, predvsem pa na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
Na pohodu, ki vsebinsko ni samo hoja po krajih, znanih iz NOB, ampak je tudi kadrovska šola in šola bratstva in enotnosti, spoznavamo in razvijamo tradicije NOB, ki so edina zdrava osnova za naš samoupravni socialistični razvoj. Ko smo zapustili Kozaro, Jajce, Drvar, Srb, Bihač, je vsak kraj pustil v nas določen vtis. Mnogo več nam zdaj pomeni ime teh krajev, kakor prej, ko smo jih poznali iz zgodovinskih knjig in filmov. Slišali smo pripovedovanje narodnih herojev in borcev o dogodkih izpred 35.let. Legendarne dogodke smo spoznali sedaj neposredno, iz prve roke. Naša naloga pa je, da svoje vtise posredujemo naprej. Spoznali smo ljudi, ki žive v dveh naših bratskih republikah, videli in spoznali njihove življenjske pogoje, nekoliko manj njihove navade in običaje, toda vseeno poznamo sedaj našo domovino mnogo bolje kot pred dvanajstimi dnevi. V naši brigadi so tudi mladinci iz skoraj vseh naših republik in pokrajin. S tem nam je bila dana možnost za razvijanje bratstva in enotnosti - in docela smo jo izkoristili.
Z nami so še pripadniki JLA. Sodelovanje z njimi sprva ni zaživelo tako kakor bi moralo, toda do konca pohoda so bile vse prepreke premagane. Spoznali smo njihovo življenje v vojski, si ogledali, predvsem fantje seveda, njihovo orožje in na pohodih sklenili z njimi prisrčne tovariške vezi.
V takih okoliščinah se torej rojevajo novi kadri, ki bodo sposobni prevzeti naloge, ki jih čakajo ali v komisijah pri predsedstvu občinskih konferenc ZSM ali pa v delovnih organizacijah na področju SLO.
Kajti mladega človeka gradi akcija. Izkušnje starejših prehajajo na nas, mlajše. Hkrati s tem pa teče tudi proces osamosvajanja - izkušnje starejših tovarišev so samo osnova za nadaljno izgradnjo. Mladi smo bili vedno najbolj revolucionarni in na nas leži naloga, da naprej razvijamo našo samoupravno socialistično družbo, da jo gradimo na revolucionarnih temeljih, temeljih marksizma.
Na akciji pa se mora razviti tudi samokritika. Zavedati se moramo, da vsaka kritika vsebuje tudi samokritiko. To je ena od bistev našega samoupravnega sistema. Samo tako bomo dosegli tiste cilje, ki smo si jih zastavili in zaradi katerih smo tudi tukaj.
Prav v tem času je v teku proces podružabljanja SLO in DS. Pred kratkim smo v Sloveniji z izidom Zakona o SLO in DS dobili tudi pravne smarnice za razvoj samoupravljanja na teh dveh pomembnih področjih družbenega življenja. Prav zato je potrebno tudi na podobnih akcijah praktično prikazati situacijo po tej pomembni preusmeritvi. To pa dosežemo s prenašanjem pristojnosti o vseh pomembnejših odločitvah na "organe samoupravljanja" v brigadi, to je na četne in brigadne konference, oziroma na konference ZSM v četah in brigadi ter aktiv ZK v brigadi.
Proces podružabljanja obrambnih priprav pa lahko poteka uspešno le z novimi kadri, ki se usposabljajo predvsem na takih situacijah, kot je naš pohod po poteh delegatov na II.zasedanje AVNOJ v Jajce.
Oni so postavili temelje, mi pa moramo na teh temeljih graditi naprej, razvijati bratstvo in enotnost med našimi narodi, se boriti proti vsem negativnim pojavom v naši družbi in predvsem slediti poti našega največjega revolucionarja - tovariša Tita.
Ivan Janša
alter.si/tema/ivan-jansa-in-pot-v-jajce-avnoj-77.1132699/
alter.si/tabla/s...t/all/vc/1
mladina.si/87646...gn=oldLink
politikis.si/?p=55732
ŽIVLJENJEPIS
Življenjepis
Rojen sem 17.septembra 1958 (Ljubljana) v delavsko-kmečki družini. Osnovno šolo in gimnazijo sem končal na Grosupljem oz.v Stični. V šolskem letu 1977/78 sem se vpisal na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, kjer sem (na smeri za SLO in DS) diplomiral junija 1982. Julija istega leta sem na Republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo opravil tudi strokovni izpit.
Delovna praksa: V šolskem letu 1980/81 sem poučeval OZ na gimnaziji Ivana Cankarja v Ljubljani. Po opravljenem stažiranju v JLA sem se 1.1.1982 zaposlil na Republiškem sekretariatu za LO, oktobra istega leta pa sem bil na 11.kongresu ZSMS izvoljen v predsedstvo Republiške konference ZSMS. Funkcijo sem opravljal profesionalno do konca mandata. Po koncu mandata sem se vrnil nazaj v republiško upravo. Trenutno sem svetovalec v sekretariatu Izvsršnega sveta skupščine SRS.
Družbenopolitična (novinarska) aktivnost
Opravljal sem vrsto funkcij v ZSMS, ZK, SZDL in delegatskih skupščinah; med drugim sem bil predsednik osnovne organizacije in predsednik občinske konference ZSMS, član predsedstva OK SZDL, njegovih komisij ter komisij pri občinskem komiteju ZKS, član različnih republiških in zveznih organov ZSM in SZDL. Trenutno sem član nekaterih organov pri predsedstvu RK ZSMS ter predsedstvu RK SZDL ter član Republiške konference SZDL Slovenije.
Bil sem odgovorni urednik občinskega mladinskega glasila, član večjih uredništev ter izdajateljskih svetov, svoje novinarske prispevke pa sem objavljal v Mladini, Delu, Tribuni, strokovnih revijah in drugih publikacijah. Sodeloval sem pri pripravi večjega števila aktualnih oddaj na radiu in televiziji Ljubljana ter na radiu študent. Uredil sem tudi nekaj publikacij, ki jih je izdala Republiška konferenca ZSMS ter sodeloval pri urejanju posebnih prilog tednika Mladina.
Ljubljana, 6.2.1985
Janez Janša
alter.si/tabla/s...t/all/vc/1
alter.si/tabla/p.../type/post
KUMROVEC LETA 1975
Kumrovec leta 1975: Janez Janša v partijskem hramu učenosti
»Koliko ljudi na pomembnih položajih v Sloveniji nekoč in danes si je sporno celotno peto stopnjo izobrazbe pridobilo na enoletni šoli CK ZKS? In koliko na šestmesečnem tečaju CK ZKJ v Kumrovcu, ki so ga formalno priznavali za višješolsko izobrazbo?« so se prejšnji teden na spletnem socialnem omrežju Twitter spraševali pri največji vladni stranki SDS.
Z dejavnostjo nekdanjega partijskega hrama učenosti na drugi strani Sotle so bržkone seznanjeni iz prve roke, saj jo je leta 1975 obiskal nihče drug kot predsednik njihove stranke Janez Janša (v sredini zgoraj s svojim takratnim idolom na majici), ki je tedaj sodeloval v mladinskih delovnih brigadah.
dnevnik.si/clane...42516538
EGO SUM, QUI SUM.
Sem, ki sem.
VENI, VIDI, VICI.
Prišel, videl, zmagal.
DISCORDIA CONCORS.
Složna nesloga.
ACCEDO NEMINI.
Ne strinjam se z nikomer.
DIVIDE ET IMPERA!
Deli in vladaj!
DECIPIT FRONS PRIMA MULTOS.
Prvi vtis marsikoga prevara.
IGNORAMUS ET IGNORABIMUS.
Ne vemo in ne bomo vedeli.
FINIS CORONAT OPUS.
Konec krasi delo.
RIDE, SI SAPIS!
Smej se, če si pameten!
BILTEN AVNOJ
Mladinska pohodna brigada
85 - TITO
40 - KPS - ČEBINE - 1977
35 - PRVO OSVOBOJENO OZEMLJE
Brigada: "AVNOJ 77"
Komandant: Lado Goričan
Namestnik komandanta: Bogdan Urbar
Komisar: Janez Penca
I.bataljon:
1.četa: Ivo Lola Ribar
Komandant: Vinko Oblak, Vrhnika
Namestnik komandanta: Dženet Gota
Komisar: Ivan Janša, Grosuplje
1.vod: komandir: Lozar Jože, Lj.Moste-Polje
2.vod: Komandir: Vesa Amanović, Lj.-Center
3.vod: Komandir: Janez Novak, Lj.Moste-Polje
2.četa: Slava Klavora
Komandir: Franjo Vukelja, Jajce-BiH,
Namest. komand.: Tibor Frančič, Lendava
Komisar: Vera Gradišar, Vrhnika
1.vod: komandir: Janko Sešel, Velenje
2.vod: Komandir: Suad Kurbegović, JLA
3.vod: Komandir: Radmila Lazikić, Šid, Vojvodina
ZAKAJ SMO SE UDELEŽILI POHODA "AVNOJ 77"
Prihajamo iz različnih krajev naše domovine. Toda večinoma izhajamo iz enakih sredin, to je iz OK ZSMS, ki so nas delegirale. Tukaj se nahajamo, da bi si pridobili izkušnje, z njimi obogatili svojo aktivnost in hkrati te izkušnje prenesli na baze, iz katere izhajamo. Vsi udeleženci pohoda "AVNOJ 77" bi morali postati nosilci različnih aktivnosti v svojih sredinah, predvsem pa na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite.
Na pohodu, ki vsebinsko ni samo hoja po krajih, znanih iz NOB, ampak je tudi kadrovska šola in šola bratstva in enotnosti, spoznavamo in razvijamo tradicije NOB, ki so edina zdrava osnova za naš samoupravni socialistični razvoj. Ko smo zapustili Kozaro, Jajce, Drvar, Srb, Bihač, je vsak kraj pustil v nas določen vtis. Mnogo več nam zdaj pomeni ime teh krajev, kakor prej, ko smo jih poznali iz zgodovinskih knjig in filmov. Slišali smo pripovedovanje narodnih herojev in borcev o dogodkih izpred 35.let. Legendarne dogodke smo spoznali sedaj neposredno, iz prve roke. Naša naloga pa je, da svoje vtise posredujemo naprej. Spoznali smo ljudi, ki žive v dveh naših bratskih republikah, videli in spoznali njihove življenjske pogoje, nekoliko manj njihove navade in običaje, toda vseeno poznamo sedaj našo domovino mnogo bolje kot pred dvanajstimi dnevi. V naši brigadi so tudi mladinci iz skoraj vseh naših republik in pokrajin. S tem nam je bila dana možnost za razvijanje bratstva in enotnosti - in docela smo jo izkoristili.
Z nami so še pripadniki JLA. Sodelovanje z njimi sprva ni zaživelo tako kakor bi moralo, toda do konca pohoda so bile vse prepreke premagane. Spoznali smo njihovo življenje v vojski, si ogledali, predvsem fantje seveda, njihovo orožje in na pohodih sklenili z njimi prisrčne tovariške vezi.
V takih okoliščinah se torej rojevajo novi kadri, ki bodo sposobni prevzeti naloge, ki jih čakajo ali v komisijah pri predsedstvu občinskih konferenc ZSM ali pa v delovnih organizacijah na področju SLO.
Kajti mladega človeka gradi akcija. Izkušnje starejših prehajajo na nas, mlajše. Hkrati s tem pa teče tudi proces osamosvajanja - izkušnje starejših tovarišev so samo osnova za nadaljno izgradnjo. Mladi smo bili vedno najbolj revolucionarni in na nas leži naloga, da naprej razvijamo našo samoupravno socialistično družbo, da jo gradimo na revolucionarnih temeljih, temeljih marksizma.
Na akciji pa se mora razviti tudi samokritika. Zavedati se moramo, da vsaka kritika vsebuje tudi samokritiko. To je ena od bistev našega samoupravnega sistema. Samo tako bomo dosegli tiste cilje, ki smo si jih zastavili in zaradi katerih smo tudi tukaj.
Prav v tem času je v teku proces podružabljanja SLO in DS. Pred kratkim smo v Sloveniji z izidom Zakona o SLO in DS dobili tudi pravne smarnice za razvoj samoupravljanja na teh dveh pomembnih področjih družbenega življenja. Prav zato je potrebno tudi na podobnih akcijah praktično prikazati situacijo po tej pomembni preusmeritvi. To pa dosežemo s prenašanjem pristojnosti o vseh pomembnejših odločitvah na "organe samoupravljanja" v brigadi, to je na četne in brigadne konference, oziroma na konference ZSM v četah in brigadi ter aktiv ZK v brigadi.
Proces podružabljanja obrambnih priprav pa lahko poteka uspešno le z novimi kadri, ki se usposabljajo predvsem na takih situacijah, kot je naš pohod po poteh delegatov na II.zasedanje AVNOJ v Jajce.
Oni so postavili temelje, mi pa moramo na teh temeljih graditi naprej, razvijati bratstvo in enotnost med našimi narodi, se boriti proti vsem negativnim pojavom v naši družbi in predvsem slediti poti našega največjega revolucionarja - tovariša Tita.
Ivan Janša
alter.si/tema/ivan-jansa-in-pot-v-jajce-avnoj-77.1132699/
alter.si/tabla/s...t/all/vc/1
mladina.si/87646...gn=oldLink
politikis.si/?p=55732
ŽIVLJENJEPIS
Življenjepis
Rojen sem 17.septembra 1958 (Ljubljana) v delavsko-kmečki družini. Osnovno šolo in gimnazijo sem končal na Grosupljem oz.v Stični. V šolskem letu 1977/78 sem se vpisal na Fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani, kjer sem (na smeri za SLO in DS) diplomiral junija 1982. Julija istega leta sem na Republiškem sekretariatu za pravosodje in upravo opravil tudi strokovni izpit.
Delovna praksa: V šolskem letu 1980/81 sem poučeval OZ na gimnaziji Ivana Cankarja v Ljubljani. Po opravljenem stažiranju v JLA sem se 1.1.1982 zaposlil na Republiškem sekretariatu za LO, oktobra istega leta pa sem bil na 11.kongresu ZSMS izvoljen v predsedstvo Republiške konference ZSMS. Funkcijo sem opravljal profesionalno do konca mandata. Po koncu mandata sem se vrnil nazaj v republiško upravo. Trenutno sem svetovalec v sekretariatu Izvsršnega sveta skupščine SRS.
Družbenopolitična (novinarska) aktivnost
Opravljal sem vrsto funkcij v ZSMS, ZK, SZDL in delegatskih skupščinah; med drugim sem bil predsednik osnovne organizacije in predsednik občinske konference ZSMS, član predsedstva OK SZDL, njegovih komisij ter komisij pri občinskem komiteju ZKS, član različnih republiških in zveznih organov ZSM in SZDL. Trenutno sem član nekaterih organov pri predsedstvu RK ZSMS ter predsedstvu RK SZDL ter član Republiške konference SZDL Slovenije.
Bil sem odgovorni urednik občinskega mladinskega glasila, član večjih uredništev ter izdajateljskih svetov, svoje novinarske prispevke pa sem objavljal v Mladini, Delu, Tribuni, strokovnih revijah in drugih publikacijah. Sodeloval sem pri pripravi večjega števila aktualnih oddaj na radiu in televiziji Ljubljana ter na radiu študent. Uredil sem tudi nekaj publikacij, ki jih je izdala Republiška konferenca ZSMS ter sodeloval pri urejanju posebnih prilog tednika Mladina.
Ljubljana, 6.2.1985
Janez Janša
alter.si/tabla/s...t/all/vc/1
alter.si/tabla/p.../type/post
KUMROVEC LETA 1975
Kumrovec leta 1975: Janez Janša v partijskem hramu učenosti
»Koliko ljudi na pomembnih položajih v Sloveniji nekoč in danes si je sporno celotno peto stopnjo izobrazbe pridobilo na enoletni šoli CK ZKS? In koliko na šestmesečnem tečaju CK ZKJ v Kumrovcu, ki so ga formalno priznavali za višješolsko izobrazbo?« so se prejšnji teden na spletnem socialnem omrežju Twitter spraševali pri največji vladni stranki SDS.
Z dejavnostjo nekdanjega partijskega hrama učenosti na drugi strani Sotle so bržkone seznanjeni iz prve roke, saj jo je leta 1975 obiskal nihče drug kot predsednik njihove stranke Janez Janša (v sredini zgoraj s svojim takratnim idolom na majici), ki je tedaj sodeloval v mladinskih delovnih brigadah.
dnevnik.si/clane...42516538
EGO SUM, QUI SUM.
Sem, ki sem.
VENI, VIDI, VICI.
Prišel, videl, zmagal.
DISCORDIA CONCORS.
Složna nesloga.
ACCEDO NEMINI.
Ne strinjam se z nikomer.
DIVIDE ET IMPERA!
Deli in vladaj!
DECIPIT FRONS PRIMA MULTOS.
Prvi vtis marsikoga prevara.
IGNORAMUS ET IGNORABIMUS.
Ne vemo in ne bomo vedeli.
FINIS CORONAT OPUS.
Konec krasi delo.
RIDE, SI SAPIS!
Smej se, če si pameten!
Brigada, zbor!
Prihodnji mesec julija 2008 bo minilo kar četrt stoletja, ko je tedanja mladinska organizacija Slovenije dokončno zaprla poglavje spominskih pohodov. Avtor te reportaže je bil tudi sam med pohodniki, zato se marsičesa spominja zlasti po prehojeni prvi polovici poti in zaključku pohoda v tedanjem domu JLA v Ljubljani. Velja zapisati, da se je vsakokrat hodilo le v eno smer. Če se je eno leto pešačilo iz Slovenije v Jajce, je bilo leto pozneje obratno. Zadnja "peš maršruta" pred ukinitvijo je bila od Jajca proti Dolenjskim Toplicam.
Čeprav smo na pot z avtobusi od Ljubljane proti Jajcu krenili 2. julija, se je pravi pohod začel v torek, 5. julija, iz majhnega mesteca Sanica zgodaj zjutraj. Po povelju: "Brigada, zbor," so bile na vrsti skrbne priprave in prvi celodnevni marš na etapi, dolgi 31 kilometrov od Sanice do Lušci Palanke, kjer so nas sprejeli tamkajšnji pionirji, krajani in predstavniki družbeno političnih organizacij. Po prihodu je bilo treba najprej postaviti tabor, po kosilu so bile na vrsti popoldanske aktivnosti, predavanja, zvečer kulturni program, večerja in kmalu odhod pod šotore k počitku, kajti zgodaj je bilo treba zlesti izpod šotorov in se pripraviti na naslednji marš. Tako je bilo vse od Sanice do jezera Jajce in dalje proti Donjemu Doboviku, Blatni na Uni, Bužimu, Vrnograču, Topuskemu, Karlovcu, Metliki, Suhorju, Črmošnjicam do končnega cilja v Dolenjskih Toplicah. Od tam smo se z avtobusi vrnili Ljubljano, kjer se je s kulturnim programom in podelitvijo izkaznic končal 13. pohod.
Komandant Janez Janša
Med pohodom so se vrstile še druge aktivnosti. Poleg predavanj in drugih oblik dejavnosti so tiskali biltene, oglašal se je Radio AVNOJ, fotografije smo izdelovali kar med potjo, znana aktivistka in tabornica Tončka Vodnik, ki je zdaj skoraj povsem pozabljena in osamljena, je skrbela, da pohodniki niso bili ne lačni ne žejni. Utrujenost in številne žulje je s svojim humorjem blažil Oleg Križanovskij - Igor, ki je zvečer ali najraje ponoči med šotori rad kakšno "ušpičil" in tako po malem jezil "štabovce". Poleg znanih imen je bila med pohodniki zdaj že pokojna narodna heroina Albina Hočevar - Maly, ki je nekajkrat izmenjala nekaj ostrih besed z vodstvom in predvsem s komandantom Janezom Janšo. Nekega dne, ko je bila za nami že polovica pohoda, je pred skupino pohodnikov na pol zares napovedala: "Zapomnite si, naš komandant se bo nekega dne zavihtel na sam politični vrh!" Napoved se je uresničila natanko čez dvajset let: Janez Janša je postal premier samostojne republike Slovenije! Tudi najmlajša pionirka med vsemi, Nadja Muženič, je pohod vzela po svoje. Njen otroški pogled na dogajanje okrog sebe in igrivost so odmevali pot šotori dolgo v noč. Tako je bilo vsak dan do prihoda v Ljubljano, ko je komandant pohoda Janez Janša med drugim izročil vsem pohodnikom avnojske izkaznice, enako tudi Albinci Hočevar - Maly (na sliki). Ali je njun objem in stisk rok zgladil medsebojne spore, nismo nikoli izvedeli. Da je bil to zares zadnji pohod, se je kmalu izkazalo na srečanju pohodnikov v Kamniški Bistrici, vse skupaj pa je podkrepilo še skupno poročilo, ki sta ga pripravila in podpisala tedanji predsednik komisije za revolucionarne tradicije Jože Dežman in komandant pohoda Janez Janša. V tem, na štirih straneh gosto napisanem sporočilu (hrani ga avtor) sta med drugim podala svojo oceno dosedanjih pohodov. Navajamo le delček iz tega poročila: "Za nami je trinajst izpeljanih pohodov po poteh AVNOJ-a. Akcija, zasnovana začetku sedemdesetih kot izvirna oblika ohranjanja revolucionarnih izročil, ima za seboj svoj začetek, vzpon in v zadnjih letih občuten padec. Iz izvirne oblike, ki je bila zasnovana na samoiniciativnosti in razvijanju različnih spretnosti, je pohod AVNOJ-a prerasel v sicer odmevno manifestacijo, ki pa vsebinsko ne uresničuje več temeljnih ciljev, kot so razvijanje revolucionarnih izročil, širjenje bratstva in enotnosti, idejnopolitično usposabljanje mladih, spoznavanje samoupravnih oblik organiziranja, usposabljanje za SLO (splošni ljudski odpor) in DS (družbeno samozaščito), spoznavanje širše domovine in usposabljanje kadrov za delo v ZSMS." Zapisanih je tudi nekaj pohval, prevladujejo pa predvsem kritične ocene, ki so še dolgo časa odmevale med pohodniki.
Ni bilo samo slabo
Ob vsem tem velja povedati, da v nekdanji skupni državi, nastali pred več kot šestimi desetletji, vendarle ni bilo tako slabo, kot želijo mnogi dokazovati. Zato ni naključje, da se spomini na bosansko Jajce in zgodovinski AVNOJ znova prebujajo, saj je bila lani 29. novembra prvič po razpadu Jugoslavije proslava ob 64. obletnici drugega zasedanja AVNOJ-a. Udeležile so se je delegacije iz vseh nekdanjih republik, okoli sto udeležencev tudi iz Slovenije.
dnevnik.si/328717
dnevnik.si/1042518116
novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5eaa8edb730a3/pohod-janse-od-ekstremnega-levicarja-do-ekstremnega-desnicarja
Prihodnji mesec julija 2008 bo minilo kar četrt stoletja, ko je tedanja mladinska organizacija Slovenije dokončno zaprla poglavje spominskih pohodov. Avtor te reportaže je bil tudi sam med pohodniki, zato se marsičesa spominja zlasti po prehojeni prvi polovici poti in zaključku pohoda v tedanjem domu JLA v Ljubljani. Velja zapisati, da se je vsakokrat hodilo le v eno smer. Če se je eno leto pešačilo iz Slovenije v Jajce, je bilo leto pozneje obratno. Zadnja "peš maršruta" pred ukinitvijo je bila od Jajca proti Dolenjskim Toplicam.
Čeprav smo na pot z avtobusi od Ljubljane proti Jajcu krenili 2. julija, se je pravi pohod začel v torek, 5. julija, iz majhnega mesteca Sanica zgodaj zjutraj. Po povelju: "Brigada, zbor," so bile na vrsti skrbne priprave in prvi celodnevni marš na etapi, dolgi 31 kilometrov od Sanice do Lušci Palanke, kjer so nas sprejeli tamkajšnji pionirji, krajani in predstavniki družbeno političnih organizacij. Po prihodu je bilo treba najprej postaviti tabor, po kosilu so bile na vrsti popoldanske aktivnosti, predavanja, zvečer kulturni program, večerja in kmalu odhod pod šotore k počitku, kajti zgodaj je bilo treba zlesti izpod šotorov in se pripraviti na naslednji marš. Tako je bilo vse od Sanice do jezera Jajce in dalje proti Donjemu Doboviku, Blatni na Uni, Bužimu, Vrnograču, Topuskemu, Karlovcu, Metliki, Suhorju, Črmošnjicam do končnega cilja v Dolenjskih Toplicah. Od tam smo se z avtobusi vrnili Ljubljano, kjer se je s kulturnim programom in podelitvijo izkaznic končal 13. pohod.
Komandant Janez Janša
Med pohodom so se vrstile še druge aktivnosti. Poleg predavanj in drugih oblik dejavnosti so tiskali biltene, oglašal se je Radio AVNOJ, fotografije smo izdelovali kar med potjo, znana aktivistka in tabornica Tončka Vodnik, ki je zdaj skoraj povsem pozabljena in osamljena, je skrbela, da pohodniki niso bili ne lačni ne žejni. Utrujenost in številne žulje je s svojim humorjem blažil Oleg Križanovskij - Igor, ki je zvečer ali najraje ponoči med šotori rad kakšno "ušpičil" in tako po malem jezil "štabovce". Poleg znanih imen je bila med pohodniki zdaj že pokojna narodna heroina Albina Hočevar - Maly, ki je nekajkrat izmenjala nekaj ostrih besed z vodstvom in predvsem s komandantom Janezom Janšo. Nekega dne, ko je bila za nami že polovica pohoda, je pred skupino pohodnikov na pol zares napovedala: "Zapomnite si, naš komandant se bo nekega dne zavihtel na sam politični vrh!" Napoved se je uresničila natanko čez dvajset let: Janez Janša je postal premier samostojne republike Slovenije! Tudi najmlajša pionirka med vsemi, Nadja Muženič, je pohod vzela po svoje. Njen otroški pogled na dogajanje okrog sebe in igrivost so odmevali pot šotori dolgo v noč. Tako je bilo vsak dan do prihoda v Ljubljano, ko je komandant pohoda Janez Janša med drugim izročil vsem pohodnikom avnojske izkaznice, enako tudi Albinci Hočevar - Maly (na sliki). Ali je njun objem in stisk rok zgladil medsebojne spore, nismo nikoli izvedeli. Da je bil to zares zadnji pohod, se je kmalu izkazalo na srečanju pohodnikov v Kamniški Bistrici, vse skupaj pa je podkrepilo še skupno poročilo, ki sta ga pripravila in podpisala tedanji predsednik komisije za revolucionarne tradicije Jože Dežman in komandant pohoda Janez Janša. V tem, na štirih straneh gosto napisanem sporočilu (hrani ga avtor) sta med drugim podala svojo oceno dosedanjih pohodov. Navajamo le delček iz tega poročila: "Za nami je trinajst izpeljanih pohodov po poteh AVNOJ-a. Akcija, zasnovana začetku sedemdesetih kot izvirna oblika ohranjanja revolucionarnih izročil, ima za seboj svoj začetek, vzpon in v zadnjih letih občuten padec. Iz izvirne oblike, ki je bila zasnovana na samoiniciativnosti in razvijanju različnih spretnosti, je pohod AVNOJ-a prerasel v sicer odmevno manifestacijo, ki pa vsebinsko ne uresničuje več temeljnih ciljev, kot so razvijanje revolucionarnih izročil, širjenje bratstva in enotnosti, idejnopolitično usposabljanje mladih, spoznavanje samoupravnih oblik organiziranja, usposabljanje za SLO (splošni ljudski odpor) in DS (družbeno samozaščito), spoznavanje širše domovine in usposabljanje kadrov za delo v ZSMS." Zapisanih je tudi nekaj pohval, prevladujejo pa predvsem kritične ocene, ki so še dolgo časa odmevale med pohodniki.
Ni bilo samo slabo
Ob vsem tem velja povedati, da v nekdanji skupni državi, nastali pred več kot šestimi desetletji, vendarle ni bilo tako slabo, kot želijo mnogi dokazovati. Zato ni naključje, da se spomini na bosansko Jajce in zgodovinski AVNOJ znova prebujajo, saj je bila lani 29. novembra prvič po razpadu Jugoslavije proslava ob 64. obletnici drugega zasedanja AVNOJ-a. Udeležile so se je delegacije iz vseh nekdanjih republik, okoli sto udeležencev tudi iz Slovenije.
dnevnik.si/328717
dnevnik.si/1042518116
novice.svet24.si/clanek/novice/slovenija/5eaa8edb730a3/pohod-janse-od-ekstremnega-levicarja-do-ekstremnega-desnicarja
1. bolankota peljat ( v prisilnem jopiču, kot norce) na zdravniški pregled
2. če ga pozitivno opravi (v kar močno dvomim), nazaj v šolo po dejansko potrjene zgodovinske dogodke - dejstva in če tu ne opravi kontrolke, ga kaznovat na klečanje na golih kolenih na nezkuhanem rižu (ali gramozu) za min 60 minut !!!
2. če ga pozitivno opravi (v kar močno dvomim), nazaj v šolo po dejansko potrjene zgodovinske dogodke - dejstva in če tu ne opravi kontrolke, ga kaznovat na klečanje na golih kolenih na nezkuhanem rižu (ali gramozu) za min 60 minut !!!
Če bi Jugoslavija ostala še naprej pod komunistično oblastjo, bi 8000 umorjenih civilov s strani ★ JLA - potomcev partizanov ★ bili označeni za "Otišli na rad u Nemačku".
mogoče bi bilo dobro, če bi kdo preveril zdravstveno stanje tega človeka !!!!!! blodnje oz. obsedenost s komunizmon ter odvisnost od twiterja se zaskrbljujoče stopnjuje !!!!!
1
Regional priporoča
Novo iz Slovenije
Več kronike
DELE HIŠE POLIL Z VNETLJIVO TEKOČINO IN ZAŽGAL: Nastalo je za okoli 30 tisoč evrov škode
N.J.
-
včeraj ob 10:41
POD SNEŽNIM PLAZOM UMRLA ŠVICARSKA OLIMPIJKA: Reševalci ji niso mogli več pomagati
N.J.
-
24.12.2024 ob 16:26
ZELO NEVARNO! Pri Ajdovščini s tovornjaka na sprednjo šipo avtomobila padel kos ledu
N.J.
-
24.12.2024 ob 15:40