Janša je dejal, da so mu s kazenskim pregonom in obsodbo onemogočili, da bi sodeloval v volilni kampanji, saj so ga malo pred volitvami poslali v zapor. Ponižanja pa so se nadaljevala tudi po odločitvi ustavnega sodišča. Kot je povedal, se ga še vedno marsikdaj javno obravnava, kot da je bil pravnomočno obsojen. Ob tem je izpostavil predvsem razprave in izjave koalicijskih poslancev, tudi predsednice DZ.

Država je Janši v začetku tega leta zaradi kazenskega pregona in zapora v zadevi Patria skupaj z obrestmi izplačala 44.000 evrov odškodnine, Janša pa od države terja okoli 900.000 evrov. Zahtevek je, kot je povedal njegov odvetnik Franci Matoz, vezan na dolžino trajanja postopka, za katerega menijo, da ni bil zakonit, na odmevnost zadeve, na nezakonito prestajanje zaporne kazni in na to, da se kot posledica tega postopka še vedno posega v Janševo dobro ime in osebnost.

Kot je v zaključni besedi dejal Matoz, ni nobenega dvoma v to, da je bil celoten postopek v zadevi Patria že od samega začetka nezakonit: "Evidentno je bil cilj onesposobiti Janšo na osebni in politični ravni."

"Celoten postopek je bil medijsko odmeven. Ves čas se je ustvarjal vtis, da je šlo za velike podkupnine, čeprav to sploh ni bilo očitano v obtožnem predlogu, da je šlo za veliko korupcijo, kar je posledično vplivalo na dobro ime tožnika, ki je bil v tistem času predsednik vlade," je navedel Matoz.

Ko je bil poslan na prestajanje zaporne kazni, so njega in stranko onemogočili na volitvah, je nadaljeval odvetnik. Ob tem je dodal, kako težka je bila za Janšo ločenost od družine glede na dva majhna otroka.

"Po razveljavitvi vseh sodb pa je okrajno sodišče, namesto da bi izvedlo ponovljeni postopek, izdalo sklep o ustavitvi postopka zaradi zastaranja," je dejal Matoz, prepričan, da je bilo tudi to namenoma, da bi Janši še naprej lahko očitali, da je bil obsojen in da zadeva ni nikoli dobila končnega epiloga.

"Tako je tožnik še vedno deležen žaljivk, posmehovanja, očitkov, da je bil pravnomočno obsojen, očitkov o tem, da je zadeva zastarala, ker se je obramba pritoževala, in podobno," je izpostavil Matoz. Intenziteta teh očitkov pa se, kot je povedal Janša, poveča pred vsakimi volitvami.

Državna odvetnica Jasna Lovrec je na drugi strani v zaključni besedi ocenila, da tožeča stranka ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena glede zatrjevane domnevne nezakonitosti kazenskega postopka oziroma domnevnega protipravnega ravnanja tožilke in sodnikov. "Zaključna beseda strank pa je lastno videnje tožeče stranke, ki lahko poda tudi navedbe, ki ne držijo," je poudarila.

Tako Lovrec kot Matoz sta ob današnjem zaključku glavne obravnave ugovarjala zaradi neizvedbe dokazov, ki sta jih predlagala. Vendar je sodnica Tanja Bizjak ocenila, da je zadeva zrela za razsodbo. Tako bo predvidoma še pred sodnimi počitnicami izdala pisno sodbo. Če bo ugotovila, da je treba izvesti še kake dokaze, pa bo, kot je napovedala, razpisala dodatno obravnavo.

Janša upa, da bo zadeva vendarle kmalu končana. Vključno s prenosom pristojnosti s celjskega na kranjsko sodišče se odvija že šest let. Prva obravnava na kranjskem okrožnem sodišču je bila leta 2022. Leta 2023 je sodišče zavrnilo Janševo tožbo proti tožilki in sodnikom ter mu naložilo plačilo stroškov, obravnava sodbe proti državi pa se je nadaljevala.

"Mudilo se jim je samo toliko časa, dokler niso oprostili tistih, ki so krivo tožili in sodili, naložili plačila enormnih sodnih stroškov, sedaj pa je trajalo dve leti do mojega ponovnega zaslišanja, za katerega sploh ne vem, zakaj je bilo potrebno, saj sem vse povedal že takrat," je dejal Janša. Glede sodbe se boji, da odškodnina ne bo pokrila niti stroškov, ki jih je imel, in bo izplen na koncu negativen.