Voditelji naj bi z ambicioznimi sporočili dali zagon pogajanjem, ki se osredotočajo na vprašanje, kako zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za omejitev segrevanja ozračja na občutno pod dve stopinji Celzija. Pomemben poudarek velja tudi prilagajanju na podnebne spremembe, ključno pa je tudi zagotavljanje 100 milijard dolarjev letne podnebne pomoči državam v razvoju.

Zavezo, ki predvideva za skoraj 20 milijard dolarjev javnega in zasebnega financiranja, podpirajo voditelji več kot sto držav, ki skupaj predstavljajo kar 85 odstotkov vseh gozdnih površin na svetu, vključno z amazonskim pragozdom, je sporočila britanska vlada kot gostiteljica COP26. Med njimi so ključne države, kot so Brazilija in Rusija, ki sta tarči ostrih kritik zaradi pospeševanja krčenja gozdov, ZDA, Kanada, Kitajska in Avstralija.

Johnosn: gozdovi so bistveni za naše golo preživetje

Britanski premier Boris Johnson bo po napovedih z Downing Streeta dogovor o končanju izsekavanja gozdov danes v Glasgowu označil kot ključnega za doseganje osrednjega podnebnega cilja zamejitve zvišanja temperature v svetu na 1,5 stopinje Celzija, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

"Gozdovi podpirajo skupnosti, življenjska okolja in dobavo hrane ter črpajo ogljik, ki ga spuščamo v ozračje. So bistveni za naše golo preživetje (...) Z današnjimi zavezami, kot jih doslej še ni bilo, bomo dobili priložnost, da končamo dolgo zgodovino človeštva kot osvajalca narave in namesto tega postanemo njen skrbnik," naj bi še povedal.

Okoljevarstveniki sicer z zavezo niso zadovoljni, saj ciljno leto 2030 po navedbah Greenpeacea prižiga zeleno luč za še eno desetletje krčenja gozdov, medtem ko bi bilo treba "pljuča" planeta zaščititi takoj zdaj. Kot je poudarila vodja Greenpeacea v Braziliji, tamkajšnji prvobitni prebivalci upravičeno zahtevajo, da se do leta 2025 zaščiti 80 odstotkov amazonskega gozda.

Zaveza iz leta 2014 s figo v žepu

Kot ob tem dodaja AFP, so voditelji zelo podobno zavezo - o prepolovitvi izsekavanja gozdov do leta 2020 in končanju do leta 2030 - sprejeli že na podnebnem vrhu v New Yorku leta 2014, a se to početje v minulih letih ni prav nič zmanjšalo, še posebej ne v Amazoniji, za kar je glavni krivec aktualni brazilski predsednik Jair Bolsonaro. Ljudje smo doslej posekali polovico vseh gozdov.

Strokovnjaki opozarjajo, da do zdaj zastavljeni prostovoljni cilji držav ne zadostujejo za ustrezno omejitev segrevanja ozračja, kar bi za Zemljo pomenilo katastrofalne posledice. Prav tako države zamujajo pri zagotavljanju obljubljene finančne podnebne pomoči.

V ponedeljek so voditelji v nacionalnih izjavah pozivali k odločnemu ukrepanju v boju proti podnebnim spremembam. Opozarjali so, da se čas izteka in posvarili pred jezo prihodnjih generacij, če rezultatov ne bo.

Svetovni voditelji bodo danes nadaljevali s pogovori o blaženju podnebnih sprememb in prilagajanju nanje, pa tudi o podnebni pomoči revnim državam, nato pa bodo vajeti prevzeli pogajalci. Zaključek pogajanj je pričakovan v petek, 12. novembra, čeprav so podnebne konference znane po tem, da se pogosto zavlečejo.

Slovenska delegacija bo v Glasgowu štela več kot 50 članov. Ob Janši bodo najpomembnejše vloge igrali še ministri za okolje in prostor Andrej Vizjak, za finance Andrej Šircelj ter za infrastrukturo Jernej Vrtovec. Glavna slovenska podnebna pogajalka bo Tina Kobilšek.