Bolj kot nad samim problemom, ki jim ga povzroča deževje, pa je družina Štolfa ogorčena nad oblastmi, ki ne ukrepajo in pristopijo na pomoč. Novogoriška občina naj bi namreč že imela pripravljene vse načrte za trajno sanacijo stanja, nekako pa nikoli ne pride do izvedbe projekta, ki bi trajno uredil odtekanje meteornih vod na Iztokovi.

Za odgovore smo se obrnili na Mestno občino Nova Gorica, kjer problematiko Štolfovih še kako dobro poznajo. Vesna Mikuž, direktorica novogoriške občinske uprave, je za Regional povedala, da je problem družine Štolfa na mizi občin že vsaj 15 let. Našo trditev iz članka, da hudournik družini Štolfa povzroča težave tudi do 24-krat letno, Mikuževa zanika in pove, da imajo v zadnjih desetih letih zabeleženih približno 12 intervencij.

Potreben bo konsenz med vpletenimi

"Na občini smo vedno iskali rešitve. Eno so interventne rešitve, drugo pa so trajne rešitve. Tam je območje, kjer so še zazidalne parcele in ne moramo problema reševati parcialno. Če se bo nekaj na hitro rešilo, je nevarnost, da se problem odpre nekje nižje," je problematiko za Regional opisala Mikuževa.

Na vprašanje, kje se zatika, da se celovit projekt, ki naj bi bil že pripravljen, ne izpelje, Mikuževa pove, da največji problem povzroča dejstvo, da bi gradnja delno potekala tudi po zasebnih zemljiščih, delno pa po cesti. Za izvedbo začrtanega projekta pa MO Nova Gorica potrebuje tudi števila okoljevarstvena in vodovarstvena dovoljenja. Mikuževa pove, da je projekt že vrisan v občinski prostorski plan, vendar bo brez konsenza stanovalcev lahko tam tudi ostal. "Trajna rešitev pomeni, da bi morali posege narediti tudi na zasebnih zemljiščih. Mi lahko saniramo samo stanje na cesti, po zasebnih zemljiščih pa stvari ne moremo urejati."

Iztokova ulica ni osamljen primer

Mikuževe še opozori na problem reševanja primerov iz zgodovine. Podobnih primerov naj bi bilo v občini vsaj okrog dvajset. "Interventno te primere vedno rešujemo, to naša civilna zaščita  vedno dela. Mi smo tudi tu želeli pomagati. Naš načrt je bil, da bi jim vgradili zbiralnik in črpalko. S to začasno rešitvijo bi predvidoma 80 odstotkov njihovih težav rešili. Vendar družini Štolfa rešitev ni bila v redu. Oni hočejo, da bi jim ob vsakih velikih poplavah vračali tudi škodo." Prizadevanje občine opiše Mikuževa in doda, da "predlagana rešitev ni trajna, bi pa vsekakor, dokler ne pride do konsenza med stanovalci in dovoljenj okoljevarstvenikov, družina Štolfa lahko s težavo nekoliko lažje shaja."

Družina Štolfa je sicer predlagano rešitev instalacije zbiralnika in črpalke, ki bi novogoriško občino stala 6.000 evrov, zavrnila z argumentom, da ta ni v okviru inženirskega geološkega elaborata ter da ne upošteva izredne količine voda. Na mesti občini se zavedajo, da začasna rešitev ne bi rešila stoletnih vod, vendar ob primerih hudih nalivov prebivalci z Iztokove niso edini občani, ki imajo težave s poplavljanjem vodotokov.

Vedno manj denarja, vedno več poplav

Mikuževa je še povedala, da je ob vedno bolj zaostrenih podnebnih razmerah vedno več primerov, ki prihajajo na dan iz zgodovine. Država naj bi pred leti prevzela skrb za take primere, vendar se ob naraščanju podobnih primerov po celi Sloveniji in ob vedno manj sredstvih, ki so na voljo, odgovornosti vsi izmikajo. Obupani občani tako trkajo na vrata občin in pričakujejo, da bo vsakemu posamezniku lokalna skupnost sanirala težave, ki jim jih povzroča vedno manj predvidljiva narava.

Edina stvar, ki jo lahko občina trenutno počne, je po besedah Mikuževe, da resnično pazi, na kakšnih terenih se bodo izvajale novogradnje. "Včasih se je dalo marsikakšno gradnjo izsiliti mimo ustreznih dovoljenj strokovnjakov in ravno take gradnje danes povzročajo težave," je še povedala Mikuževa.