Tamara Langus, Teja Kleč in Agata Tomažič (od leve)

Pod knjigo 'Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri' so se podpisale Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč, ki so idejo dobile na neki večerji, ko so ugotovile, da ena riše, druga piše, tretja oblikuje in četrta bo izdelek prodala. Pod ilustracije se je podpisala Milanka Fabjančič. "Potem smo vseeno vse tri delale skoraj vse. Pa še cel kup čisto nenadejanih fizičnih opravil se je pridružilo. Od pakiranja do razvažanja svežnjev s knjigami – to so pač radosti samozaložništva. Pomembno pa je, da se pri skoraj vsem, česar se lotimo, dobro zabavamo," so za naš portal povedale soavtorice.

Ilustracija Milanke Fabjančič iz knjige

Na upokojenskem izletu z ladjico v Limski kanal nam je starejši gospod vodnik pravkar razkazal školjčišče in dodal: "Natur Viagra". #istragram pic.twitter.com/EsgR54gS14

— Tamara Langus (@Centrifuzija) 8 September 2018

"Istra za nas ni ne slovenska ne hrvaška ne italijanska. Istra je ištrijanska. Če bi hotele zanetiti mednarodni spor, bi se odgovor glasil: kakšna 'hrvaška Istra'? Itak bi morala biti naša do ustja reke Mirne, ker ga je imel Kardelj takrat preveč pod kapo. Smo pa Slovenci ozemlje kolonizirali naknadno, z vikendi in prikolicami," v šali pripovedujejo dekleta, ki so po Istri potovala že v otroštvu. Za potrebe knjige so jo raziskale v osmih študijskih poteh, ki so trajale vsaka po tri dni. Potrebno je bilo prebrati še zajeten kup študijske literature in brskati na spletu 'kot kokoši za črvi'.

Manj znano dejstvo je, da je Plečnik ustvarjal tudi v zahodnem delu Istre. Na sliki del objekta v kraju Rakalj. #istragram @Tejaideja @Centrifuzija pic.twitter.com/TSDjPaf3Km

— Agata Tomažič (@Agathung) 26 May 2019

Knjiga je razdeljena na več poglavij, ki se ravnajo po zemljepisni razporeditvi krajev in to je tudi lastnost, ki jo uvršča med klasične turistične vodnike. Eno poglavje so namenile pravilom vedenja na socialnih omrežjih. "Kljub strukturi pa Blodnik ni vodnik, ampak nabor žanrsko zelo raznolikih zgodb in drugih besedil," pojasnjujejo.

Tamari je najbolj sedel v srce betonski Červar, ki so ga pogosto uporabile kot izhodišče na raziskovalni poti. Teja je ostala brez besed v Raši, zapuščenem rudarskem mestu. Agati so se polna usta raztegnila v nasmeh, ko je jedla špagete s škampi v Luki Target. Večino dogodivščin so popisale v knjigi. Morda velja omeniti še pripetljaj, ki se je zgodil potem, ko je bila knjiga že narejena.

"Registracija Društva za dolgovezenje. Referentka temu poimenovanju ni bila naklonjena, češ, da ne izraža kulturne usmerjenosti društva. Ko smo jo vprašale, kako bi sama to spremenila, je predlagala, naj se imenuje Kulturno društvo za dolgovezenje. In tako je tudi bilo! Lahko tudi povemo, da so v knjižnici Blodnik sprva napačno zavedli kot poezijo. Ko smo jih na napako opozorile, so jo odpravili. Pa naj še kdo reče, da Blodnik ni visoka literatura," razlagajo soavtorice.

"V Blodnik je vključena tudi slovenska Istra, čeprav ne ravno z veliko kraji. A saj tudi procentualno njeno ozemlje ne obsega toliko tega polotoka. Predvsem je slovenska predzgodovina, s katero smo se lotile odkrivanja Istre. Na Slovenijo in naše šole so vezani spomini na kolonije in šole v naravi, slovenska je hrvaščina, v kateri se je ena od blodnic sporazumevala z Istrani in požela nemalo neškodljivega smeha."

Kratke zapise s študijskih izletov so sproti, med nastajanjem knjige, objavljale na Twitterju. Ker so jih poti vodile po razpadajočih vaseh, skozi ostanke avstro-ogrskega in jugoslovanskega turizma, skozi turistične bisere, ki to niso, se je knjiga s svojimi prvinskimi zapisi izkazala bolj za 'blodnik' kot vodnik.

Kot poudarjajo avtorice, je najlažje iti v Premanturo ali Poreč, kamor gredo vsi. Ignorirale so turistične nasvete, ki so jih večinoma usmerjali v Rovinj ali Motovun. Veliko več zanimivega so našle v Buzetu, ki ga običajno, ko potujemo na Hrvaško, zgolj prevozimo. So kraji, ki pripovedujejo veliko več od rovinjskih dizajnerskih hotelov.

V Koštaboni lahko poginete od gladu. Nobene košte daleč naokrog. Držite pesti, da preživimo glad na sedmi študijski poti. #istragram @Centrifuzija @Agathung pic.twitter.com/z6ifBHl6A4

— Teja Ideja (@Tejaideja) 24 May 2019

Na primer, Istarske toplice so jih navdušile že ob prihodu, ko so julija nad vhodom viseli novoletni okraski. Polovica hotela je preurejena v samski dom. Rabac je bil za prvi maj zelo poceni in za ta denar je bilo mogoče dobiti otroško animacijo. Če si vstal dovolj zgodaj, si dobil tudi zajtrk. Mize v jedilnici pa so bile tako zelo skupaj postavljene, da si se lahko pogovarjal z drugimi gosti. Istrski turistični biseri so jih večinoma razočarali. 'Eminentno' Opatijo opisujejo kot 'popoln nateg in klasičen turistični pohlep'.

Avtorice si zdaj najprej želijo razprodati celotno naklado in pokriti stroške oziroma dolgove priprave in natisa knjige, saj je izšla v samozaložbi.