Italija in Španija sta se zadolžili po višji obrestni meri. Italija je z izdajo dolgoročnih dolžniških papirjev zbrala 4,5 milijarde evrov, medtem ko je Španija s kratkoročnimi menicami zbrala 3,075 milijarde evrov. Obe državi sta pri tem morali pristati na višjo obrestno mero.
Italija je s posebno dvoletno obveznico, katerih diskont znaša 2,403 odstotka oz. najvišje po septembru lani, zbrala 3,5 milijarde evrov. S petletnimi obveznicami je zbrala 510 milijonov evrov, pri tem pa je moral Rim pristati na višjo letno obrestno mero - ta je znašala 2,91 odstotka, potem ko je bila na primerljivi aprilski avkciji pri 1,83 odstotka.
Hkrati je Italija izdala trinajstletno obveznico s 3,75-odstotno obrestno mero. Tudi to je višje, saj je letna obrestna mera na primerljivi dražbi v februarju znašala 3,23 odstotka.
Na dražje zadolževanje vplivala obsodba Berlusconija
Po mnenju analitikov je na dražje zadolževanje Rima vplivala ponedeljkova obsodba nekdanjega italijanskega premiera Silvia Berlusconija. Sodišče ga je namreč v primeru Ruby spoznalo za krivega in ga obsodilo na sedem let zapora in dosmrtno prepoved opravljanja javnih funkcij. Gre za razsodbo na prvi stopnji, Berlusconijevi odvetniki pa so že napovedali pritožbo.
Obsodba bo po mnenju analitikov dodala nov kamen v politično tveganje, medtem ko je vlada Enrica Lette razklana glede fiskalne politike, država pa ostaja v recesiji.
Italija, tretje največje evropsko gospodarstvo, se že dve leti bori z recesijo. Gospodarstvo pa se je v prvem četrtletju odrezalo slabše od pričakovanj, bruto domači proizvod se je skrčil za 0,6 odstotka.
Španija je morala pristati na višje obresti
Španija, četrto največje evropsko gospodarstvo, ki se ji ravno tako ne uspe izviti iz primeža recesije, pa je s kratkoročnimi vrednostnimi papirji zbrala 3,075 milijarde evrov. Čeprav je bilo to več od cilja, ki si ga je zadala, namreč zbrati med dvema in tremi milijardami evri, pa je morala pri tem pristati na višje obresti.
Madrid je moral pri trimesečnih menicah pristati na na 0,869-odstotno obrestno mero, potem ko je ta na zadnji primerljivi avkciji znašala 0,331 odstotka. Obrestna mera devetmesečnih menic se je medtem zvišala z 0,789 na 1,441 odstotka.
Španski finančni minister Luis de Guindos je sicer pred dražbo ocenil, da je zadolževanje države precej bolj ugodno, kot je bilo pred nekaj meseci. Stroški zadolževanje Španije so sicer lani okrepili zaskrbljenost o finančni stabilnosti v celotnem območju z evrom. A, kot je ocenil Guindos, Evropa ni več problem finančne nestabilnosti.
Po njegovih pojasnilih se bodo gospodarski kazalci in brezposelnost izboljšali v tekočem četrtletju. "Vprašanje ni, ali si bo špansko gospodarstvo opomoglo. Bistveno vprašanje je, kako močno bo okrevanje," je še dodal Guindos.