Ministrstvo za okolje se je po pregledu študij glede ureditve oskrbe s pitno vodo slovenske Istre in kraškega zaledja odločilo, da nadaljuje z aktivnostmi za urejanje vodnega vira na potoku Suhorica, ki je po njihovi oceni optimalna rešitev. V sredo bodo zato podpisali pogodbo za izdelavo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
ISTRA IN KRAS BOSTA DOBILA NOV VODNI VIR: Po oceni ministrstva je potok Suhorica optimalna rešitev
Slovenija
Ministrstvo se je po ponovnem pregledu vseh predhodnih študij za določitev strateškega vodnega vira odločilo, da ne bo spet začelo z analizo vseh že obravnavnih vodnih virov. Na osnovi vrednotenja variant študije iz leta 2006 bo nadaljevalo z aktivnostmi za pripravo in izvedbo projekta dolgoročnega strateškega vodnega vira z akumulacijo na potoku Suhorica na območju Brkinov, so sporočili z ministrstva.
V okviru nadaljevanja aktivnosti bosta v sredo direktor Direkcije RS za vode Roman Kramer in direktor podjetja Lut Tadej Pfajfar, kot vodilni partner, ob prisotnosti ministra za okolje in prostor Andreja Vizjaka podpisala pogodbo za izdelavo projektne, prostorske in investicijske dokumentacije do faze dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za investicijski projekt. V konzorciju izvajalcev so kot partnerji še Hidroinženiring, IBE in SL Consult.
Andrej Vizjak
Pogodbeni rok za izvedbo vseh prevzetih obveznosti je 24 mesecev od podpisa pogodbe, vrednost pogodbenih del za celotno pogodbeno obdobje znaša 4,98 milijona evrov brez DDV.
"Z novim vodnim virom bodo dolgoročno zagotovljene potrebne količine pitne vode za prebivalce, ki jih z vodo oskrbuje Rižanski vodovod, hkrati pa bo nov vodni vir predstavljal rezervni vodni vir tako za Kraški vodovod kot tudi za vodovod v občini Ilirska Bistrica, Brkine in po potrebi občino Pivko. Na območju živi v 355 naseljih 134.178 prebivalcev v 10 občinah," so navedli.
Novelacija projekta predvideva rabo vode na Suhorici v možni kombinaciji z manjšim zajetjem na potoku Padež, ki sta dve možnosti obdelave novelacije izdelanega državnega lokacijskega načrta v državni prostorski načrt. Akumulacijski prostor se bo polnil tako z lastnimi vodami Suhorice ali v primeru variante Suhorica/manjše zajetje Padež z načrpano vodo iz potoka Padež.
Septembra so nasprotovanje takšnim načrtom s protestnim shodom izrazili v Civilni iniciativo Ohranimo Brkine, ki nasprotuje zajezitvi Padeža oz. Suhorice kot rešitvi za dodatni vodni vir za Istro. Kot so poudarili, zajezitvi nasprotujejo tudi kraško-brkinske občine in javni zavod Park Škocjanske jame. Akumulacija Padeža bi imela namreč po njihovi oceni negativen vpliv tako na regijski park Škocjanske jame kot tudi na biosferno območje Krasa.
Vizjak je konec julija po sestanku z župani Brkinov in Krasa ponovil stališče vlade, da slovenska Istra potrebuje dodatni vodni vir in da zagovarja rešitev z akumulacijo Padež, da pa bodo pred dokončno odločitvijo v okviru sprejemanja državnega prostorskega načrta obnovili vse strokovne podlage. V postopku bo po njegovih pojasnilih sodelovala tudi stroka.
Komentiraj
No Comment
Tudi ob tako pomembnih temah, kot je človekova ustavna pravica do vode, se kot izgleda, državljani bojimo pisati. Ta problem z vodo na Obali traja že veliko desetletij in ni od danes, dvomom pa, da ga bo stroki uspelo uresničiti na tak način in tako na hitro. Potrebno je povedati tudi to, da zaradi nepodpisa nadaljevanja pogodbe za oskrbo s pitno vodo, med Hrvaško in Slovenijo, na Obali še nimamo težav z oskrbo. Ko bi Hrvaška izpeljala to prekinitev pogodbe, bi nekako 30% - 40% Pirana ostalo brez vode. Tudi v Izoli in Livadah se pozna kadar v Hrvaški Istri divjajo neurja, saj je takrat voda rjavo motna. Pa tudi sicer je polna kamenja, tako, da imamo vedno polna sita vodovodnih pip in naprav priključenih na vodovodne cevi. Ob vsemu skupaj, pa je potrebnio povedati, da imajo tudi cevi in priključki Rižanskega vodovoda izgube, ki bi se jih dalo s pametnejšim gospodarjenjem odpraviti na vzdržno raven. Že vrabci so čivkali, da je takšna izguba nekje okoli 35% vodooskrbe. Vse o problematiki oskrbe z vodo in raznih vodnih virov v Slovenski Istri je bilo objavljeno v pričujoči publikaciji že leta 2008 in sicer:
mvd20.com/LETO2008/R25.pdf
Tudi ob tako pomembnih temah, kot je človekova ustavna pravica do vode, se kot izgleda, državljani bojimo pisati. Ta problem z vodo na Obali traja že veliko desetletij in ni od danes, dvomom pa, da ga bo stroki uspelo uresničiti na tak način in tako na hitro. Potrebno je povedati tudi to, da zaradi nepodpisa nadaljevanja pogodbe za oskrbo s pitno vodo, med Hrvaško in Slovenijo, na Obali še nimamo težav z oskrbo. Ko bi Hrvaška izpeljala to prekinitev pogodbe, bi nekako 30% - 40% Pirana ostalo brez vode. Tudi v Izoli in Livadah se pozna kadar v Hrvaški Istri divjajo neurja, saj je takrat voda rjavo motna. Pa tudi sicer je polna kamenja, tako, da imamo vedno polna sita vodovodnih pip in naprav priključenih na vodovodne cevi. Ob vsemu skupaj, pa je potrebnio povedati, da imajo tudi cevi in priključki Rižanskega vodovoda izgube, ki bi se jih dalo s pametnejšim gospodarjenjem odpraviti na vzdržno raven. Že vrabci so čivkali, da je takšna izguba nekje okoli 35% vodooskrbe. Vse o problematiki oskrbe z vodo in raznih vodnih virov v Slovenski Istri je bilo objavljeno v pričujoči publikaciji že leta 2008 in sicer:
mvd20.com/LETO2008/R25.pdf
Regional priporoča
Novo iz Slovenije
Več kronike
DELE HIŠE POLIL Z VNETLJIVO TEKOČINO IN ZAŽGAL: Nastalo je za okoli 30 tisoč evrov škode
N.J.
-
včeraj ob 10:41
POD SNEŽNIM PLAZOM UMRLA ŠVICARSKA OLIMPIJKA: Reševalci ji niso mogli več pomagati
N.J.
-
24.12.2024 ob 16:26
ZELO NEVARNO! Pri Ajdovščini s tovornjaka na sprednjo šipo avtomobila padel kos ledu
N.J.
-
24.12.2024 ob 15:40
Menim pa, da noben vpleten ni pomislil na spremembo pri lastnem udobju, niti na spremembe pri ravnanju z vodo. Flišna Slovenska Istra ima okoli 200 registriranih vodnih virov za katere nihče ne skrbi. Pokrajina se zarašča, kar deloma vpliva na manjšo izdatnost vodotokov. Ogromno pa je meteorne vode, ki preprosto odteče. Zato pravim, da Istra ima vodo. Zajeti jo je treba takrat, ko dežuje in jo shraniti za obdobja potrebe. Vsak graditelj bi moral z gradbenim projektom predvideti zajemanje meteorne vode, lokalna skupnost pa graditi manjše jezove, da pretirano ne posega v krajino. Naših voljenih predstavnikov to ne zanima in nimajo nobenega interesa, da bi kaj storili.
Še huje se nam godi z Rižanskim vodovodom, ki se kot koncesionar obnaša predvsem podjetniško. Prodaja vodo, če je pa ni, pa je treba varčevati. Preprečuje rabo "tretjih" voda, ki bi seveda zmanjšale njegov zaslužek, z obskurno trditvijo, da lahko lokalni vodovodi onesnažijo njegovo rižansko vodo: ob nepovratnih ventilih in visokih pritiskih v sistemu?
80% kakovostne pitne vode se porabi za sanitarne potrebe. Kdaj bo postal običaj, da se v stanovanjskih objektih ob novogradnjah načrtuje ločeni dvojni vodni sistem, eden za sanitarne potrebe (WC kotlički, tuši, zalivanje) in drugi za pitno vodo. Dolgo časa smo rabili, da smo poštudirali neko čudno italijansko pipo v naši kuhinji. Ima tri vode; toplo, hladno in iz drugega vira, samo da naša vodovodna razpeljava tega ne omogoča.
In nazaj k rižancem. Potem ko vas povežejo na svojo vodo, pozabijo povedati, da ne gradijo krogotokov v katerih voda neprestano kroži in tako ohranja pitnost. V pogostih primerih je lahko poraba vode tako majhna, da dnevno ne pretoči dovodnih cevi - takrat pijemo vodo, ki ni primerna za pitje. Toliko o njihovi strokovnosti.