Poročilo ugotavlja, da so se svetovni finančni pogoji v zadnjih šestih mesecih opazno izboljšali zaradi kombinacije političnih ukrepov, denarnih spodbud in likvidnostne podpore. Ti ukrepi so zmanjšali tveganja, povečali zaupanje trgov in izboljšali gospodarske obete.

Vendar pa območje evra ostaja največji problem za okrevanje po svetovni finančni krizi, ki lahko brez odločnega in hitrega ukrepanja preide v kronično fazo. IMF poziva voditelje v območju evra, naj hitro dokončajo dokapitalizacije in reforme finančnih ustanov, uvedejo skupni bančni nadzor in dokončajo projekt monetarne unije.

Kriza na Cipru je pokazala na krhkost zaupanja trgov in nujnost reform v smeri odprave finančne fragmentacije. Ciper je povzročil nov beg kapitala v varne naložbe in dodatno prizadel že tako krhko Grčijo. V ZDA je proces sanacije bank večinoma dokončan, v Evropi pa ni. Še posebej na t.i. obrobju se banke soočajo s hudimi izzivi, ki jim jemljejo sposobnost nudenja podpore gospodarskemu okrevanju.

IMF opozarja ZDA pred nevarnostjo ponovitve finančnega balona zaradi ohlapne monetarne politike, za države v razvoju in hitro se razvijajoča gospodarstva pa IMF ne vidi večjih težav, kot le nepredvidljivost kapitalskih tokov. Lahka dostopnost do finančnih sredstev jih lahko uspeva, da se ne bodo spopadli z naraščajočimi izzivi domači finančni stabilnosti.

Več iz rubrike Gospodarstvo:

Obresti na obveznice že nad sedmimi odstotki

Gorenje in Krka največja izvoznika

Durs naj napačne informativne izračune dohodnine zamenja