Irska je naredila vse, da bi znova stabilizirala gospodarstvo, ampak to ostaja še naprej šibko; domače povpraševanje stagnira, banke še naprej ne ustvarjajo dobička, številni ljudje so brezposelni, je dejal.

Lipton s temi preventivnimi ukrepi ni imel v mislih drugega paketa pomoči, ampak "paket, da bo denar v skrajnem primeru na voljo - tudi če izhajamo iz tega, da skrajnega primera ne bo".

Drugi mož IMF priznava, da se je položaj Dublina na kapitalskih trgih toliko normaliziral, da bi Irska za svež denar plačevala precej manj kot Italija, Španija ali Portugalska. Je pa vprašanje, dodaja, kaj bi bilo, če se konec tega leta reče, da je vse zaključeno, nato pa država naslednje poletje pride v situacijo, ko mora zaprositi za novo pomoč - po možnosti iz razlogov, na katere sama nima vpliva.

V luči špekulacij o morebitnemu preventivnemu posojilu za Dublin je evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn po poročanju nemške tiskovne agencije dpa sredi oktobra dejal, da je to ena od možnosti in da bodo zato oblikovane preventivne kreditne linije. Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je dejal, da so vse možnosti odprte in da se bodo k temu vprašanju vrnili v novembru.

Irski premier Enda Kenny je sredi oktobra dejal, da je Irska na poti k izhodu iz programa EU in IMF 15. decembra in da se vanj ne bo vrnila.

Dublin je leta 2010 zaprosil za pomoč EU in IMF. Rešilni paket je bil vreden 85 milijard evrov, v zameno pa je morala država pristati na stroge varčevalne ukrepe.