Milan Krek

Direktor NIJZ Milan Krek je v začetku tega tedna predstavil del vsebine dokumenta, kot razkriva portal Necenzurirano, pa se v njem skriva še več pomembnih informacij. Minister za notranje zadeve Aleš Hojs je pred mesecem dni namigoval, da je dejansko število umrlih med epidemijo nižje od uradnega. V oddaji Tarča je pojasnjeval, da "vsakemu, ki danes umre, ali 95 odstotkov tistih, ki danes umrejo, ne glede na to, da umre tudi morda zaradi posledic raka, pa je imel zraven covid, se pripiše, da je umrl zaradi covida". Dejal je še, da je "slovenska statistika preveč poštena v primerjavi z drugimi državami", piše omenjeni portal. 

Tedaj je tudi pozval ministrstvo za zdravje, naj "naredi primerjalno analizo števila umrlih v enakem obdobju lani po načinu obdelave podatkov v drugih državah". NIJZ je res analiziral umrljivost v Sloveniji v preteklem letu. Kot pojasnjuje portal, pa je dokument dokazilo, da je Hojs lagal.

Aleš Hojs

Kar zadeva statistiko smrti pri nas, je Slovenija uporabljala smernice Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). V njihovih navodilih piše, da je smrt zaradi covida-19 opredeljena kot posledice bolezni covid-19, razen v primeru, če obstaja jasen alternativni vzrok smrti, ki ga ni mogoče povezati s to boleznijo. Smrt s covidom-19 pa je smrt, ki je posledica drugega jasnega vzroka smrti pri osebi s potrjeno okužbo.

Slovenija se nahaja na drugem mestu v Evropi po številu smrti in če pri tem ne upoštevamo države San Marino, je pred nami le Belgija, še piše portal Necenzurirano. Če bi upoštevali samo drugi val, pa bi bila Slovenija v samem vrhu po številu smrti. Portal izpostavlja tudi izjavo Janeza Janše, ki je v decembru dejal: "V realnem svetu, kjer veljajo realni podatki, ne tisti, ki jih vi lansirate ali berete v slovenskih medijih, Slovenija po nobenem kriteriju ni najslabša v spopadu z epidemijo v Evropi. Različne države imajo pač različne podatke, ker so v različnih fazah epidemije, tisto, kar bo na koncu štelo, bodo skupni podatki."

Študija ugotavlja, da "lahko večji del presežne umrljivosti v Sloveniji pripišemo umrljivosti okuženih oseb", poudarja pa, da "manjši in nepojasnjeni delež, ki ga verjetno lahko pripišemo pozno zaznanim oziroma prepozno zdravljenim boleznim (rak, srčno-žilne bolezni) in samomoru". V zadnjih dveh mesecih pa je NIJZ uvedel nekaj sprememb pri analizi umrljivosti, upoštevajo namreč le umrle osebe, "pri katerih je bila okužba s SARS-CoV-2 potrjena v 28 dnevih pred smrtjo", uporabljajo pa tudi več virov podatkov.