Mala in srednja podjetja so tista, ki poganjajo naše (ubogo) gospodarstvo naprej. So še zadnji vlečni konji, ki zaenkrat preprečujejo, da bi voz obtičal v blatu. So tisti element, ki kumulativno zaposluje največ ljudi, in tista točka, na katero gre staviti tudi v prihodnje. Zaradi majhnih ekip, resursov in velikokrat nekoliko podhranjenega znanja na področju financ pa gredo v stečaj tudi dobra podjetja, ki le niso znala obvladovati tveganj. Prav takim je bil namenjen včerajšnji dogodek pod okriljem Inštituta za poslovne finance Smartfin.
Predavanje dr. Franceta Arharja
Lastniki podjetij imajo v teh, že pregovorno težkih časih, večinoma v mislih le preživetje. Le redki si lahko privoščijo zamisli o širitvi in rasti. Pa vendar, tudi dobra podjetja gredo lahko v stečaj. Celo tista, ki so ustvarjala dobiček. Kako je to mogoče?
Bilance lažejo. Računovodski izkazi so lahko prilagojeni in prirejeni. Država pripravlja nekatere dobre zakone na področju prisilne poravnave in spet nekatere nekoliko manj življenjske s področja razdolževanja podjetij. Tako je bilo slišati konkretne nasvete o tem, kako voditi finance v prihodnjem letu, kje bodo izzivi, težave itd.
Po besedah glavnega organizatorja dogodka, Jožka Peterlina, je vsem partnerjem, ki delajo pri projektu mar, da pomagajo malim in srednjim podjetjem. "Pomembno je, da jim damo kako informacijo, ki je koristna za to, da ne bodo naredili kakšnih napak na področju financ. S pravimi odločitvami se lahko izognejo velikim tveganjem ali nepotrebnemu plačevanju. Mi sicer ne moremo veliko vplivati na to, da bodo podjetja poslovala boljše ali manj slabo. Mi lahko s temi dogodki preprečimo propad podjetja. Dajemo informacije o tem, kako preživeti. To je dogodek za vse, ki želijo tudi jutri ostati na trgu in delati," je za Regional pojasnil Peterlin.
Dr. Jožko Peterlin
Dogodka se je udeležilo okrog 200 oseb, kljub temu pa je Peterlin pričakoval še nekoliko večji obisk. "Morda sem pričakoval, da bo podjetij še več, saj gre za preživetje. Vendar je na trgu zares veliko nekih izobraževanj, ki niso kvalitetna in morda prav zaradi tega, ker je ta dogodek brezplačen, se najbrž marsikomu zdi, da je to le še en dogodek, kjer prodajajo sesalce," je dejal nekoliko v šali.
Med številnimi znanimi predavatelji pa je na včerajšnjem dogodku zagotovo še dodatno "izstopala" prisotnost dolgoletnega bančnika Franceta Arharja, ki je brez dlake na jeziku predstavil stanje slovenskega bančnega sistema in vsega, kar bi se lahko v prihodnje zgodilo. Napovedi zaenkrat niso najbolj spodbudne. "Banke nimajo osnove, in to je zaupanje. Brez zaupanja gre lahko banka v enem dnevu v stečaj. In slovenske banke nimajo zaupanja, zato ne dobivajo kapitala na bančnih trgih. Smo v podobni situaciji kot Ciper," je dejal Arhar. A kljub temu pravi, da bo za tiste, ki bodo delali preudarno in usmerjeno, dovolj kapitala za normalno preživetje.
;