Po dolgih letih dela v tujini se vračate v domači Portorož. Že nestrpno odštevate dneve do velikega spektakla, 30. junija? Kakšni so občutki? Je zato, ker boste nastopili v domačem kraju in pred domačo publiko, prisotne kaj več treme kot sicer?

Že nekaj časa z ekipo pripravljamo ta dogodek. Vsi že nestrpno čakamo, da naredimo en vrhunski show, v katerem bomo uživali vsi - tako publika kot tudi mi nastopajoči, saj se bomo po dolgih letih spet zbrali.

Domača publika je v večni primerov tista, do katere imamo glasbeniki, pa tudi športniki, največji "respekt". Trema je večja, saj sem po naravi perfekcionist in želim domači publiki pripraviti show, kot ga lahko pripravim samo na res velikih prizoriščih, kjer je možna vrhunska produkcija. To želim tudi za svojo domačo publiko. Zato sem se odpovedal svojemu honorarju, da se lahko ves budget nameni visokokakovostni produkciji - tako glasbe kot vsega ostalega, kar sodi k takem dogodku.

Kakšno je življenje v Združenih državah Amerike?

Zame je bil odhod v ZDA popolna sprememba življenjskega sloga, ampak to se je izkazalo kot pravilna odločitev za mojo glasbeno pot. Šele ko sem se uveljavil v tujini, so me spoznali tudi doma.

Kako je nenazadnje prišlo do tega, da vam je uspel ta preskok iz Portoroža v ZDA? In kako pomembno je bilo pri tem trdo delo in vztrajnost? Kaj pa kanček sreče?

Ko sem prvič objavil svoje beate na portalu Beatport, se je zgodilo to, da sem kar nekaj mesecev zasedal prvih 10-15 mest v kategoriji Chill out. Ker se ne dogaja prav pogosto, da nekdo tako dolgo drži te pozicije, je moje delo opazil moj agent in me povabil v ZDA, da bi šel na turnejo in bil predskupina glasbenikom, ki so takrat delali podobno glasbo kot jaz, a so bili že zelo znani in uspešni. Podal sem se v neznano in zgodilo se je to, da sem že več kot 10 let v ZDA.

Seveda je potrebno imeti tudi srečo, predvsem pa moraš biti pogumen, vztrajen, dosleden in ne obupati, ko ne gre vse po planih. Vsem, ki se trudijo uspeti v nečem, pa naj bo to glasba, šport ali posel, svetujem, da verjamejo vase in se ne ozirajo preveč na mnenja drugih.

Kako težko pa se je v ZDA na tako velikem in morda nasičenem trgu prebiti v ospredje (in tam ostati)?

Nekega konkretnega recepta verjetno ni, bi pa rekel, da moraš biti dosleden sebi in temu kar delaš, da si drugačen in da imaš tudi malo poslovne žilice.

Kako torej izgleda običajen dan didžeja, ki vrti na tako velikih odrih? Kakšna je tamkajšnja publika?

Običajne dan se vedno začne z dobro kavo. Glasbeniki, umetniki se vedno lovimo okoli svoje inspiracije, zato skoraj noben dan ni isti. Pogosto zamenjamo dan za noč, velikokrat preživimo ure in ure v studiu, da se niti ne zavedamo, ali je zunaj dan, noč, ali dežuje, ali sneži.

Publika v ZDA je zanimiva, lahko rečem, da je dokaj drugačna od naše. V ZDA so oboževalci pripravljeni prepotovati na stotine kilometrov, da bi prišli na koncert glasbenika, ki jim je všeč. Mi smo mogoče malo drugačni in smo malo bolj "komot" in čakamo, da vse pride k nam. (Smeh). Tudi sam sem tak.

Kaj pa pričakujete od občinstva v nedeljo na portoroški plaži?

Pričakujem, da se ustvari dobra energija med nami na odru in publiko, da pridejo pogledati tudi ostale predskupine, saj so vsi vrhunski glasbeniki in je škoda, da bi jih zamudili. Publika bo imela možnost v enem dnevu slišati res vrhunske artiste. Koncerti ob morju imajo poseben "vajb". Že to, da diši po morju, daje dogodku poseben čar.

Med nastopajočimi na Portorose in July bo tudi trenutno verjetno najbolj atraktiven hrvaški izvajalec, Istran Baby Lasagna, ki prihaja iz 'majhnega' Umaga. Tudi njemu se na široko odpirajo vrata v svet … Opažate kakšno podobnost med njim in vami?

Oba sva iz majhnih mest, kjer po neki statistiki morda nihče ne pričakuje, da nastajajo vrhunski svetovno znani glasbeniki.  Celo sva obiskovala isti faks, le v različnih obdobjih. Marko je mlajši od mene in ima na široko odprta vrata v svet. Upam, da bo to priložnost izkoristil tako, da bo za njega najboljše in da bo ostal zvest samemu sebi. Istra je zakon.

Kako pogosto se vračate v Slovenijo in v svoj domač kraj? Kateri pa je vaš najljubši del slovenske obale?

Vsako leto sem doma par mesecev, predvsem v poletnem času.  Tu je moja družina, tu so moji prijatelji iz otroštva, tu sem doma. Moj najljubši del slovenske obale pa je Piran.

Kaj je za vas obvezna 'to do' stvar, ko ste doma?

Iti na morje! In mamina kuhinja. Zadnji dve leti se pa ukvarjam tudi s svojima nečakoma. Stara sta dve leti in "to do" je, da prevzamem tudi vlogo strica in ju naučim kako neumnost. (Smeh)