Gradbinec gradbenih del na hiši ni izvedel, kot bi moral, naredil je veliko napak, sedaj pa mi je izstavil račun, ki presega dogovorjeni znesek, češ, da naj bi opravil še dodatna dela, ki jih jaz nisem naročil. Grozi mi s tožbo. Kaj lahko storim?

Gre za dokaj pogost primer v praksi, saj se ljudje velikokrat z gradbincem (torej: z izvajalcem gradbenih del) zmenijo ''po domače'', brez pisne pogodbe, nato pa pogosto prihaja do težav, kot je opisano v zgornjem primeru.

Načeloma vedno svetujemo, da se sklene pisna pogodba, saj jasna določila obvarujejo potrošnika, ki je laik na gradbenem področju, težav, ki bi se lahko pojavile kasneje. V pogodbi se določi najpomembnejše: obseg del, torej, točno kaj naj bi gradbinec naredil ter ceno del. Cena je lahko ''na enoto'' (pri čemer se dogovori za predvideno količino / enote), lahko pa je ''na ključ'', kar pomeni, da se za vsa dela določi ena (skupna) cena. V pogodbi naj bo določen še rok začetka del, rok do kdaj naj izvajalec z deli zaključi ter penale za zamudo izvajalca (npr. X EUR/dan do največ pet odstotkov pogodbene vrednosti). Te bodo izvajalca ''motivirale'', da delo konča v dogovorjenem roku.

Svetujemo, da se določi nadzornika za naročnika (ta naj bo strokovnjak gradbeništva ali vsaj dober poznavalec), saj je potrebno napake izvajalca takoj grajati, da se doseže največji učinek. Izvajalci se namreč pogosto izgovarjajo, češ da jih nihče ni opozoril na napake, nihče dajal natančnih navodil ipd. V ta namen je potrebno zahtevati, da se vodi gradbeni dnevnik, kamor se tovrstne pripombe tudi sproti zapišejo.

Če na koncu vseeno pride do napak, svetujemo, da se napake nemudoma poslika − v dokazne namene. Napake naj oceni z vaše strani naročeni strokovnjak (npr. izvedenec gradbene stroke, ki ga vi najamete) in jih v svojem mnenju tudi denarno ovrednoti. Tovrstna naročena mnenja sicer niso dokaz na sodišču (dokaz so le nepristranska mnenja sodnih izvedencev, ki jih postavi sodišče med pravdo), služijo pa temu, da se denarno ovrednoti napake že pred pravdo. Znesek napak se bo v primeru tožbe gradbinca lahko pobotal od njegovega zahtevka.

Če gradbinec zaračuna ''dodatna dela'', jih je potrebno zavrniti, če niso bila naročena. Najbolje je v osnovni pogodbi določiti, da se dodatna dela lahko obračunajo le, če se sklene poseben aneks h pogodbi, kjer se dela navedejo, pa tudi cena zanje.

V kolikor ste gradbena dela že plačali v celoti, pa se šele kasneje ugotovijo napake, jih je potrebno nemudoma grajati (svetujemo pisno z dopisom, poslan priporočeno s povratnico, v dokazne namene). Če izvajalec ne odreagira in napake ne odpravi, je potrebna tožba na zmanjšanje kupnine. Ta pa mora biti vložena čim prej, saj zakon določa roke za vložitev takih tožb (v večini primerov eno leto od grajanja napake).

Vsekakor je najpomembnejše, da se čim več potencialnih problemov določi vnaprej v pisni pogodbi. Izvajalec, ki tovrstne pogodbe ne bi želel podpisati ali se ji izogiba, najverjetneje ni vreden zaupanja in je izvedba del brez pogodbe pogosto prav vam, kot naročnikom, v riziko. Gradbinci so namreč precej bolj vešči raznih izgovorov kot potrošniki.