Po uvedbi digitalnega poslovanja na tem področju, kar se bo zgodilo v letu 2024, plačilo komunalnega prispevka ne bo več pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja, ampak se ga bo odmerilo pred začetkom gradnje. DZ je sicer v drugi obravnavi sprejel dopolnilo dela opozicije, po katerem bi bilo plačilo komunalnega prispevka pogoj za prijavo začetka gradnje objekta.

Namen novega gradbenega zakona je po pojasnilih državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor Bojana Purga zmanjšati administrativna bremena in pospešiti trajnostni gospodarski razvoj v Sloveniji.

S prenovo se nadgrajuje dosedanje uveljavljene postopke, mogoče bo hitrejše in učinkovitejše izvajanje postopkov v zvezi z gradnjo pri enakem zagotavljanju varovanja javnih interesov ter pravne varnosti vseh udeležencev pri graditvi. Tako kot predlog zakona o urejanju prostora besedilo gradbenega zakona nadaljuje s procesom digitalizacije podatkov, postopkov in spremljanja izvajanja.

Zakon bo začel veljati 31. decembra 2021, uporabljati pa se bo začel 1. junija 2022. Tako se zagotovi, da bosta skupaj z zakonom o urejanju prostora začela veljati in se uporabljati istočasno. Obdobje do začetka uporabe daje vsem udeležencem pri graditvi dovolj časa, da se z novimi rešitvami spoznajo, nanje pripravijo, vladi in ministrstvu pa čas, da pripravita nujne podzakonske akte, ki novi gradbeni zakon spremljajo in brez katerih sistem ne more delovati.

Novi zakon sicer drugače ureja tudi postopke izvršbe, tako da se sledi odločbi ustavnega sodišča in zagotavlja t. i. pravico do spoštovanja doma, poskuša tudi zmanjšati trenja med arhitekti in inženirji in predvideva sodelovanje vseh relevantnih strokovnjakov v vseh fazah. Po pričakovanih bo čas izdaje gradbenega dovoljenja krajši.

Zakon ohranja ter deloma dopolnjuje odločbe, ki se nanašajo na legalizacijo, novost je določba, ki omogoča začetek postopka izdaje gradbenega dovoljenja brez priloženih dokazil o pravici graditve za infrastrukturne objekte, je še navedel Purg in dodal, da so po zakonu tudi nevladne organizacije, ki delujejo na področju varstva okolja in ohranjanja narave ter civilne iniciative, stranski udeleženci v postopku s pravicami, ki jih določa zakon.

Branko Simonovič

Zakon je pred tedni dvignil veliko prahu, ko je portal 24ur poročal, da ga je spisala odvetniška pisarna Neffat, ki v črnograditeljski zgodbi zastopa tudi poslanca DeSUS Branka Simonoviča. Ta bo po sprejetju zakona namreč lahko legaliziral svojo črno gradnjo v Semedeli nad Koprom.

Ministrstvo za okolje in prostor je poročanje medija zavrnilo, češ da je samo spisalo predlog novele zakona o gradbeništvu. Hkrati so odločno zanikali, da je zakon pisan "na roko" kateremukoli posamezniku.