Od leve proti desni: člani uprave Luke Koper Vojko Rotar, Irma Gubanec, Metod Podkrižnik in predsednik uprave Dimitrij Zadel

Pojav novega koronavirusa bi lahko potencialno vplival na zmanjšanje blagovnega toka v določenih segmentih, kot so celuloza in papir, uvoz kontejnerjev iz Daljnega Vzhoda ter izvoz avtomobilov v to regijo, je na današnji novinarski konferenci ocenil član uprave Luke Koper Metod Podkrižnik.

Vsi člani uprave s predsednikom Dimitrijem Zadelom na čelu pa so se strinjali, da je v tem trenutku prezgodaj za oceno dejanskega vpliva koronavirusa na poslovanje koprskega pristanišča. Podkrižnik je navedel, da so se trendi pred pojavom koronavirusa pravzaprav začeli izboljševati, po besedah članice uprave Irme Gubanec pa je bilo poslovanje v prvih dveh mesecih letošnjega leta "znotraj predvidenega".

S sezono potniških ladij dodatni preventivni ukrepi

Delavski direktor Vojko Rotar je glede morebitnega zdravstvenega tveganja poudaril, da so zelo dobro pripravljeni na pojav virusa. Tako so v petek skupaj s pristojnimi službami dogovorili intenziviranje pregleda ladijskih posadk, kar jim omogoča pregled nad vsemi premiki ladij od vkrcanja do sidranja v Kopru, vsako posamezno ladjo pa pregledajo z vseh zdravstvenih vidikov in jo privežejo šele ob zeleni luči zdravnika.

Sezona potniških ladij se bo medtem začela aprila, do prvih prihodov pa bodo pripravljeni tudi ustrezni preventivni ukrepi, je še zatrdil Rotar.

Gospodarstvo se ohlaja zlasti v avtomobilski in železarski industriji

Skupina Luka Koper je v letu 2019 povečala čiste prihodke od prodaje za 2,4 milijona evrov oziroma za odstotek, in sicer na 229 milijonov evrov.

Glede lanskih rezultatov poslovanja, ko je Luka zabeležila za tretjino nižji dobiček kot leto prej, je Podkrižnik pojasnil, da se je v drugi polovici leta začelo ohlajanje gospodarstva predvsem v avtomobilski in železarski industriji ter pri porabi surovin za slednjo. Skupni pretovor v Luki je lani glede na predhodno leto upadel za pet odstotkov, pri čemer se je število pretovorjenih kontejnerjev zmanjšalo za tri, avtomobilov pa za šest odstotkov.

Kljub temu Koper ostaja največji posamični terminal za avtomobile v Sredozemlju, je poudaril Podkrižnik in dodal, da so tudi ostala severnojadranska pristanišča v letu 2019 zabeležila upad skupnega pretovora, kamor štejemo kontejnerje, razsuti in tekoči tovor. Luka Koper je leto 2019 zaključila s 5,2-odstotnim padcem skupnega pretovora v primerjavi z letom 2018. V Reki se je celotni pretovor znižal za 14 odstotkov, v Benetkah za šest odstotkov, v Ravenni za 1,6-odstotka in v Trstu za en odstotek. Pristanišča na severu Evrope so ohranila podobno raven skupnega pretovora kot leta 2018.

Glede na povedano so bili pri načrtu za leto 2020 "realno optimistični", je ocenil Zadel. Luka pri tem načrtuje za štiri odstotke višje čiste prihodke glede na lansko leto.

Trend kontejnerskega prometa v Kopru upada

Kontejnerski pretovor se je v Luki Koper v lanskem letu znižal za tri odstotke v primerjavi z letom prej. Medtem pa je Trst v enakem obdobju zvišal kontejnerski pretovor za 10 odstotkov, Reka pa za 19,5 odstotka. Kot pojasnjuje Podkrižnik, je eden od razlogov za naraščajočo konkurenčnost Trsta ta, da je "eden največjih ladjarjev na svetu lastnik Trsta in želi tja pripeljati predvsem 'door to door' storitve. Reka pa je postala nekakšna alternativa zaradi težav, ki smo jih imeli na železniškem omrežju v drugi polovici 2018."

Kako bodo skušali zaustaviti negativen trend na kontejnerskem terminalu? Po Podkrižnikovih besedah bo Luka Koper nadaljevala z aktivnostmi za pridobitev novih poslov, rešitve iščejo tudi z državo, v obliki subvencij. Bolj se bodo usmerili tudi k manjšim kupcem. "Konec aprila bodo iz rotacije izključene Benetke in s tem pričakujemo tudi nekaj dodatnega prostora na račun Kopra," je še dodal.

14 milijonov višji stroški dela

Na finančne rezultate poslovanja skupine je pričakovano vplivala implementacija novega poslovnega modela izvajanja pristaniških storitev in začetek plačevanja takse na pretovor za izgradnjo drugega tira. Stroški dela so bili v lanskem letu, v primerjavi z letom prej, višji za 14,4 milijona evrov, stroški takse na pretovor pa znašajo 4,8 milijona evrov (začetek plačevanja takse marec 2019).

Pri primerjavi rezultatov z letom 2018 je treba upoštevati vpliv izrednega dogodka prejete odškodnine za dvigalo v višini 9,3 milijona evrov (kot posledica nesreče, ki se je zgodila leta 2017). Čisti poslovni izid Skupine Luka Koper je tako v letu 2019 znašal 40 milijonov evrov, kar je za 32 odstotkov oziroma za 19,3 milijona evrov manj kot v letu 2018. Brez prejete odškodnine za dvigalo v letu 2018 pa bi bil čisti poslovni izid za 23 odstotkov oziroma za 11,7 milijona evrov nižji od doseženega v letu 2018.

Podaljšanje prvega pomola naj bi steklo letos

V letošnjem letu načrtujejo tudi za 87,5 milijona evrov naložb. Med drugim bodo po Zadelovih besedah veliko energije vložili v investicijo v Bertoški vhod, predvidoma v aprilu bodo zaključili investicjo v nov ro-ro privez, do konca leta bo končana nova garažna hiša, prav tako letos pa naj bi steklo podaljšanje prvega pomola.

Lani so v Luki zaključili tudi prehod na tristebrni model zaposlovanja in dokončno opustili model IPS. Pri tem so število zaposlenih povečali za več kot 40 odstotkov, letos pa načrtujejo še dobrih 90 dodatnih zaposlitev, tako da bi prišli do skupno 1643 zaposlenih. Prvi mož Luke Koper je ob tem opozoril na pomen potenciala rasti oz. pripravljenosti koprskega pristanišča na povečanje pretovora v prihodnosti z vidika kupcev. V tej luči je znova izpostavil pomen izgradnje drugega tira v napovedanih rokih.