Podpora vladi je padla za skoraj sedem odstotnih točk in je znova manj kot polovična (44,9 odstotka). Da trenutne oblasti ne podpirajo, je odgovorilo 38,9 odstotka vprašanih. Delež neopredeljenih je 16,2-odstoten in je najvišji od lanskih parlamentarnih volitev.

Med strankami je SDS tokrat za las prehitela Gibanje Svoboda. SDS bi izbralo 21 odstotkov (avgusta 22,3), največjo vladno stranko pa 20,8 odstotka (avgusta 22,6). Na tretje mesto pa se je povzpela Levica, ki bi jo volilo 5,9 odstotka vprašanih (avgusta 3,9 odstotka).

Sledita koalicijska SD, ki bi, če bi bile volitve v nedeljo, dobila 5,5-odstotno podporo (avgusta 6,7), ter opozicijska NSi s 4,5-odstotno podporo (avgusta 4,1 odstotka).

Med zunajparlamentarnimi strankami anketa zaznava še stranke Resni.ca (2,8 odstotka), Pirati (1,9 odstotka), Vesna (1,7 odstotka) ter Naša prihodnost in Dobra država (1,1 odstotka).

Največja "stranka" pa so postali neopredeljeni. 21,5 odstotka vprašanih ne ve, katero stranko bi izbrali, 7,9 odstotka jih ne bi izbralo nobene obstoječe stranke, ostali niso želeli odgovoriti (2,2 odstotka).

Na lestvici politikov pri vrhu ni sprememb. Najboljšo povprečno oceno so volivci tudi tokrat podelili predsednici države Nataši Pirc Musar, sledita ji poslanec SDS Anže Logar in predsednik vlade Robert Golob.

Na četrtem mestu je gospodarski minister Matjaž Han, za njim sta predsednica državnega zbora Urško Klakočar Zupančič in obrambni minister Marjan Šarec. Zunanja ministrica in predsednica SD Tanja Fajon je sedma, za njo pa evropska poslanka Ljudmila Novak. Najvišji skok je ta mesec uspel novi koordinatorki Levice in ministrici za kulturo Asti Vrečko, ki je deveta, za njo pa se je uvrstil finančni minister Klemen Boštjančič.

Javnomnenjsko raziskavo je Inštitut Mediana opravil med 19. in 21. septembrom na vzorcu 715 polnoletnih prebivalcev.