Mišič v svojem zapisu pravi, da Luke Koper ni ugrabil, kot mu nekateri očitajo, ampak da jo je kvečjemu osvobodil. Pri tem polemizira novinarsko poročanje o dogajanju okrog Luke in se sprašuje, kdo ima koristi od prikazovanja neresničnih dejstev. Njegov zapis objavljamo v celoti.

LUKE KOPER NISMO UGRABILI, AMPAK SMO JO OSVOBODILI

Spoštovani,

V zadnjem času se je pojavilo več medijskih objav, v katerih se postavlja pod vprašanje delo uprave Luke Koper in njenega predsednika ter zlonamerna namigovanja o takih in drugačnih zakulisnih interesih. V Luki Koper ne želimo polemizirati glede objektivnega novinarskega poročanja, se pa sprašujemo, komu lahko koristi prikazovanje neresničnih dejstev. Morda tistim, ki so bili do včeraj prisesani na luške jasli, ali tistim, ki imajo apetite po luškem denarju.

Namigovanja, da je bila Luka Koper z mojim prihodom ugrabljena ali zlorabljena, so čista demagogija. Luka Koper je bila v preteklosti okradena s strani tistih, ki se morajo danes zagovarjati na sodišču v primeru odškodninskih tožb, ki so težke več kot 30 milijonov evrov, in tistih, ki so jim to omogočili. Da ne omenjamo številnih kazenskih ovadb zoper nekdanje člane uprave Luke Koper.

V Luko Koper nisem prišel, da bi se okoristil. Tega ne potrebujem. Sem materialno in duhovno priskrbljen za nadaljnjih sto let. Prišel sem na povabilo prejšnjega nadzornega sveta, ki me je navkljub političnim in medijskim pritiskom imenoval za predsednika uprave, da prekinem s prakso izkoriščanja edinega tovornega pristanišča v Sloveniji s strani različni, javnosti prikritih interesnih skupin, ki so Luko Koper vzele za talko. Vsesplošna reorganizacija poslovnih procesov v družbi je namenjena prav temu, da v skladu s korporativnim upravljanjem ter poslovno prakso in običaji vzpostavimo strukturo, ki bo imuna na zlorabe, izkoriščanja in nepravilnosti. Vzpostavljamo sistem, ki bo maksimalno transparenten in učinkovit.

Ob prihodu v Luko Koper sem prevzel vodenje uprave, ki je bila predolgo neoperativna in nepopolna. Soočil sem se s stagnacijo nekaterih delovnih procesov, ki jih njihovi skrbniki niso izvajali dosledno. Zato smo se prioritetno lotili področja investicij in službo reorganizirali tako, da bo kos zahtevanim nalogoma, ki jo čakajo v prihodnje prav na področju zamujenih, nujno potrebnih naložb v pristaniško infrastrukturo. S centralizacijo področja nabave bomo optimizirali stroške in lastnikom družbe zagotovili višje donose. Samo pri investiciji v kasete za odlaganje mulja smo prihranili 631.000 €. Za gradnjo dodatnih skladiščnih površin na čelu pomola 1 smo preprečili oškodovanje družbe za več kot 1,2 milijona evrov. Ostala manjša, nepotrebna vzdrževalna dela so nanesla še dodaten milijon prihrankov. Z načrtovanjem novih vhodov bomo prihranili 26 milijonov s tem, ko nam ne bo treba graditi predvidenega notranjega viadukta, saj je ob carinski ograji že zgrajen viadukt čez železniške tire, ki povezuje obe strani Rižane. To je le nekaj najbolj eklatantnih primerov, kako je denar iz Luke Koper nepremišljeno ali pa zlonamerno odtekal.

Potemtakem se sprašujem, kdo se boji Gašparja Gašparja Mišiča, ki je v pičlih nekaj mesecih dokazal, da lahko tudi podjetje v pretežni državni lasti posluje transparentno in odlično. O tem govorijo rezultati: čisti dobiček, ki bi brez slabitev zaradi škodljivih investicij iz preteklosti znašal kar 18 milijonov evrov, skupni prihodki družbe, ki so v zadnjem kvartalu lanskega leta znašali 36,2 milijona in so bili najvišji v zgodovini podjetja.

Z zaposlenimi imamo konstruktiven dialog, kar nam zagotavlja socialni mir. Ne razumem, kaj je narobe v tem, da predstavniki zaposlenih v nadzornem svetu družbe podpirajo upravo. Ali oni niso enakovredni ostalim članom nadzornega sveta? Kdo drugi, če ne delavci, imajo največji interes, da družba posluje dobro, da jim zagotavlja zaposlitev in ustvarja pogoje za odpiranje novih delovnih mest?

Z lokalno skupnostjo smo vzpostavili tvorni dialog, ki je v preteklosti doživel kratek stik, kar je oviralo razvojne načrte pristanišča. Zavedati se moramo, da je pristaniška dejavnost lahko moteča za prebivalce, ki živijo ob njem. Zavedati se moramo, da smo v tem okolju samo gost, ki zaseda velik del prostora, zato smo dolžni lokalni skupnosti tudi vračati. Ker se zavedamo svoje družbene odgovornosti, podpiramo številna društva in posameznike s področja športa, kulture, izobraževanja, znanosti in dobrodelnosti, ki bi brez naše pomoči težko izvajali svoje poslanstvo.

Sprašujem se, koga moti, da smo ponosni:

- na dobre poslovne rezultate,

- na razvojni zagon in uresničevanje ključnih strateških načrtov družbe,

- na konstruktivni dialog s socialnimi partnerji znotraj družbe,

- na pripadnost družbi s strani zaposlenih,

- na odlične odnose z lokalno skupnostjo,

- ker se zavedamo, da je koprsko pristanišče ključna primerjalna prednost Slovenije,

- ker se zavedamo nujnosti izgradnje prometne in logistične infrastrukture do zalednih trgov,

- ker se zavedamo nujnosti ohranitve celovitosti Luke Koper,

- ker se zavedamo potenciala pristaniške dejavnosti za razvoj regije in države,

- ker smo onemogočili izčrpavanje družbe,

- ker stremimo k napredku in zavračamo stagnacijo,

- ker si drznemo kljubovati zubljem, ki uničujejo slovensko gospodarstvo.

Več kot očitno je, da je v ozadju medijske gonje proti Luki Koper in posebej njenemu predsedniku uprave veliko skritih interesov, ki zagotovo niso v korist družbe. Zato bomo tudi v prihodnje odločno branili in zavarovali edino slovensko tovorno pristanišče, družbo Luko Koper in njene zaposlene. Luke Koper nismo ugrabili, ampak smo jo osvobodili. Torej nismo ugrabitelji, temveč osvoboditelji.

Gašpar Gašpar Mišič,

predsednik uprave