Po evropskih volitvah smo se pogovarjali z novo izvoljenim poslancem Matjažem Nemcem, nosilcem liste Socialnih demokratov, ki nam je predstavil svoje cilje in pričakovanja glede prihodnjega dela v Evropskem parlamentu.

Kako komentirate rezultate evropskih volitev v Sloveniji in v Evropi?

Rezultati evropskih volitev so izkazali to, kar so projekcije pred volitvami že napovedovale, da bodo rasti deležne desne, tudi skrajnih desne politične sile. Na srečo se te projekcije niso uresničile v celoti, kljub temu, da je v večjih evropskih državah, napr. Franciji, Nemčiji in Italiji prišlo do porasta skrajnih desnih struj. Kljub temu pa je evropski parlament po številčni sestavi še vedno v večini proevropskih političnih opcij. Pričakujem, da se bodo te zmogle dogovoriti o večinski koaliciji, ki bo vsekakor naporna, predvsem v oziru sprejema pomembnih vsebin, npr. zelenega prehoda, evropske gospodarske konkurenčnosti ter socialnih politik. Glede rezultatov volitev v Sloveniji pa menim, da ti odražajo tudi notranjepolitični utrip. Na levem političnem polu ostaja velika razdrobljenost strank in list, najmanj 33.000 glasov na levici se je porazgubilo oziroma ni bilo izkazanih preko poslanskega mandata, kar seveda odpira prostor predvsem desnici. Socialni demokrati smo v oziru do preteklih mesecev, ko je stranka šla čez izjemno težko obdobje, zadovoljni z rezultatom, nenazadnje je bil ta procentualno boljši od državnozborskih volitev. Imamo pa še veliko rezerve, je pa ob tem pomembno, da se socialdemokracija v Sloveniji ponovno krepi, to kažejo tudi in predvsem odzivi s terena, na tem bomo gradili še naprej.  

Vaš rezultat je bil zelo tesen, vendar ste verjetno kljub temu zadovoljni?

Da, nedeljska povolilna noč je bila precej napeta. Na rezultate smo Socialni demokrati čakali kot ekipa, ne kot posamezni kandidati in kandidatke liste, kajti šlo je za ekipno delo. Sprva je resda kazalo, da je SLS pred nami. A kmalu, ko so začeli prihajati izidi volitev, verjetno iz večjih, urbanih središč, je postalo jasno, da bomo zmogli to razliko nadoknaditi, kar se je na koncu tudi zgodilo. Smo se pa v stranki bolj kot na to, kdo in za koliko glasov je bil pred ali za nami, osredotočili na našo stranko, kaj je potrebno še narediti, katere politike okrepiti, kako nadaljevati z delom na terenu. Ob tem se želim zahvaliti našemu članstvu, ki nam je kandidatom in kandidatkam Socialnih demokratov, kljub aferam zadnjih mesecev, stalo ob strani.  

Ste že uspeli analizirati rezultate? Kje ste dobili največ podpore volivcev?

V stranki bomo v prihodnjih tednih bolj podrobno analizirali rezultate, vsekakor je to potrebno tudi v luči našega nadaljnjega dela na terenu, kateremu skupaj s predsednikom stranke Matjažem Hanom v zadnjih mesecih namenjamo veliko pozornosti. Sem pa sam najprej pogledal rezultate v Novi Gorici, kjer nam je bilo kot stranki izkazano veliko zaupanje, delež tega je v primerjavi z državnim povprečjem skoraj dvakraten. Osebno me precej skrbi relativno nizka podpora stranki v Ljubljani, tukaj bo treba še veliko delati. Sicer rezultat za našo stranko v Ljubljani, glede na povprečno zaupanje stranki na državni ravni, ni tako slab. Je pa dejstvo, da smo v Ljubljani Socialni demokrati zadnja leta izgubili precej podpore, kar mora našo stranko, ki velja za stranko dolge tradicije in stabilnosti, spodbuditi, da v naši prestolnici socialdemokracijo zopet postavimo za prvo izbiro na levem političnem polu. Sem pa tudi sicer izjemno zadovoljen in hvaležen za podporo stranki na Obali, procent zaupanja v Socialne demokrate je višji od državnega povprečja, prepričan sem, da bomo z dobrim delom ta rezultat Socialni demokrati na še okrepili.

V kampanji ste poudarjali močno Evropo. Je EU v odnosu do držav članic po vašem mnenju prešibka? Kaj bi bilo potrebno spremeniti?

Manj kot v odnosu do držav članic je Evropska unija zadnjih deset let svojo šibkost izkazala v odnosu do ostalih globalnih akterjev, npr. do ZDA in Kitajske, ter so vsebin strateškega pomena; do prehranske in energetske varnosti ter gospodarske konkurenčnosti. Ob številnih krizah, ki smo jim bili v priča zadnje desetletje in pol, se je EU odzivala prepozno, pa še to pogosto z napačnimi politikami, spomnimo na zategovanju pasu oz. austerity po veliki finančni krizi, ki je Evropo pahnila v globok konkurenčni prepad za več kot deset let. Evropa je svojo šibkost izkazala tudi v odnosu do skupnega naslavljanja migracij, šele po osmih letih imamo sedaj migracijski pakt, ki daje poudarek na solidarnostnem, skupnem naslavljanju migracij. Za Socialne demokrate močna Evropa pomeni tudi močno socialno unija, ki je sposobna naslavljati probleme ljudi, ranljivih skupin, med temi mladih, ki se danes soočajo z velikimi izzivi stanovanjske problematike pa stabilne zaposlitve. Če povzamem, je Evropa lahko močna toliko, kolikor se je zmožna skupaj soočati z najbolj relevantnimi vprašanji, kolikor se je skupaj sposobna poenotiti v spoštovanju temeljnih vrednot – vladavini prava, spoštovanju človekovih pravi, miru…pri čemer smo prav zadnja leta videli, kako nekatere države oziroma njihovi voditelji te vrednote ignorirajo. Temu se moramo upreti, takšne ignorance sankcionirati.
 
Kateri problemi bodo v ospredju v novem mandatu Evropskega parlamenta?

Ključni izzivi prihodnjega mandata Evropskega parlamenta pravzaprav ostajajo enaki kot pretekli mandat, še vedno bo na agendi zeleni prehod, ki mu moramo v tem mandatu dati še večjo težo, saj podnebne spremembe, posledice katerih čutimo domala vsi, ne bodo čakale na voljo EU. Zakonodajni nastavki zelenega prehoda za dani, sedaj pa prihajača čas njihove postopne implementacije. Mora pa biti zeleni prehod v prvi vrsti pravičen, to pomeni, da morajo stroške zelenega prehoda v največjem deležu nositi onesnaževalci, in da mora EU še v večji meri pomagati ljudem in regijam, od katerih zelenih prehod terja največje spremembe. Prav tako se bo moral Evropski parlament še odločneje zoperstaviti praksam nespoštovanja schengenskih pravil, še aktivneje voditi dialog z regijo Zahodnega Balkana pri njegovem vključevanju v Evropsko unijo, prav tako moramo v parlamentu krepiti zakonodajni okvir t.i. socialnih politik za odločnejši boj proti draginji, za reševanje stanovanjske problematike, za večjo in boljšo odzivnost na pretrese vseh vrst, od naravnih nesreč, do socialnih in ekonomskih kriz.

Kaj so aktualnih izzivi, s katerimi se bo morala v naslednjem obdobju soočiti celotna EU?

Če povzamem na kratko, Evropa mora svoj fokus prihodnjega mandata usmeriti v solidarnost, inovativnost, zelene politike in varnost. To so temelji, brez katerih si ne moremo obetati napredka, kot si ga Evropejske in Evropejci zaslužijo in jih upravičeno pričakujejo. EU ima ves potencial, da ponovno postane vodilna gospodarska sila na svetu, da ob tem ohrani zavezanost socialni državi, da postane iniciator in prvi glas spoštovanja demokratičnih postulatov, ne da – kot se je to dogajalo v primeru Gaze – celo tišči glavo v pesek. Izzivi ostajajo tudi pri širitveni politiki EU, v prihodnjem mandatu se bo morala EU še bolj osredotočiti na pomoč državam Zahodnega Balkana pri uresničevanju reform, potrebnih za vstop v EU.

Na čem bo torej fokus vašega dela v novem mandatu?

Ravno  te dni so pričela teči pogajanja o novih zasedbah odborov v Evropskem parlamentu. Prizadeval si bom, da ostanem ali na novo vstopim v tiste odbore, kateri nagovarjajo ključne težave EU. Moje delo bo kot doslej usmerjeno v odpravo diskriminacije ljudi v EU zaradi različnosti med zakonodajami članic EU, še naprej bom naslavljal izzive obmejnega območja, med temi odpravo mejnih kontrol na območju Schengena, prav tako ostajam iniciator pobud za krepitev antifašističnih vrednot znotraj institucij EU. Svoje delo želim nadaljevati tudi na temah širitvene politike EU, z izkušnjami preteklega mandata, ko je ravno Slovenija pripomogla k pomembnim korakom na poti  priključevanja držav Zahodnega Balkana v EU. Prav gotovo pa moja osredja agenda ostajajo težave in izzivi ljudi, čeprav se v uvidu EU morda zde relativno majhne. Ponosen sem, da nam je z ekipo uspelo pričeti spreminjati percepcijo, da se EU ukvarja samo s precej abstraktnimi in od ljudi oddaljenimi vsebinami, namreč EU in njene službe so v prvi vrsti poklicane za to, da slišijo o konkretnih težavah ljudi in te tudi rešujejo.