"Z ekonomsko-socialnega vidika lahko hitro ugotovimo, da so bili med največjimi žrtvami te epidemije delavke in delavci v gostinstvu in turizmu," je opozorila generalna sekretarka Sindikat delavcev gostinstva in turizma Slovenije Breda Černčec. Opozorila je tudi na težave manjših delodajalcev.

"Treba je vedeti, da je v tem obdobju vrata trajno zaprlo in odjavilo svoje dejavnosti kar preko 3000 subjektov, od tega okoli 1300 registriranih za hrano in pijačo in 1700 nastanitvenih obratov," je pojasnila. Po njenih besedah stanje v panogi kaže, da ukrepi vlade niso bili zadostni, da niso bili pravočasno sprejeti in da številni tudi niso bili ustrezni.

"Nekateri od prizadetih deležnikov sploh niso izpolnjevali pogojev, da bi prišli do pomoči," je izpostavila. Opozorila je, da je bil sindikat kot socialni partner preslišan pri sprejemanju interventne zakonodaje, tudi pri zadnjem zakonu, ki je tik pred sprejetjem. Pojasnila je, da njihov predlog o 100-odstotnem nadomestilu plač delavcem ni bil upoštevan.

"Pa govorimo o delavcih, ki so že deveti mesec doma na čakanju na delo in prejemajo samo 80-odstotno nadomestilo plače. Država očitno skrbi predvsem za likvidnost podjetij, izpad dohodka zaposlenih pa ne briga nikogar - ne države, ne delodajalcev," je poudarila.

Predsednik sindikata Kristjan Lasbaher je izpostavil, da delavce trenutno najbolj zanima, kakšen bo njihov regres. "Ampak regres za letni dopust ni takšen, kakršnega je želel sindikat delavcev gostinstva in turizma," je dejal in pojasnil, da so delodajalcem že aprila predlagali regres v višini 80 odstotkov povprečne plače v Sloveniji, kar bi znašalo okoli 1550 evrov.

"To višino smo sprejeli, ker so delavci že več mesecev na čakanju na domu in prejemajo zgolj 80 odstotkov nadomestila plače. Govorimo o plači brez vseh dodatkov," je dejal in ocenil, da ta ne omogoča niti preživetje meseca, kaj šele pokritja vseh mesečnih stroškov.

Delodajalci se s predlogom niso strinjali in predlagali zgolj izplačilo zakonskega minimuma, kar je 1024 evrov. "Za regres ne bi dali niti centa več ... pa govorimo o njihovih zaposlenih, predvsem o družbah, ki so v državni lasti. Izkoriščajo jih delodajalci in izkorišča jih država," je bil kritičen.

Sekretarka sindikata na Primorskem Irena Jaklič Valenti je izpostavila, da je ponoven zagon panoge prinesel številne izzive tako za zaposlene kot delodajalce. Kljub opozarjanju sindikata, da so v času zaprtja države pomembni vzdrževanje komunikacije z zaposlenimi in izobraževalne delavnice za pridobitev novih veščin, so se za to po njenih besedah odločili le redki.

Je pa opozorila na pomanjkanje kadra, zaradi česar na Primorskem določenih lokacij niti ne bodo mogli odpreti.

Sekretarka sindikata na Gorenjskem Mirela Žnidarec je opozorila na položaj najetih delavcev. To so, kot je pojasnila, predvsem sobarice, čistilke, v manjši meri tudi reševalci iz vode in vzdrževalci. "Njihov položaj je težak ne glede na epidemijo," je opozorila in se zavzela za njihovo zaposlitev v družbah, kjer so fizično prisotni.

"To ni samo boljše za delavca, večkrat je bilo dokazano, tudi v drugih zahodnih državah, da se to bolj izplača tudi delodajalcem," je poudarila Židarčeva.

Simona Mali iz sindikata v Ljubljani pa je opozorila, da se že vrsto let slabo plačan kader iz panoge gostinstva in turizma seli v druge dejavnosti, mladi pa se ne odločajo za šolanje v šolah za gostinstvo in turizem. "Ti poklici so postali popolnoma razvrednoteni kot posledica deregulacije poklicev, saj lahko vsak brez ustrezne izobrazbe ali znanja slovenskega jezika opravlja poklic kuharja, natakarja, sobarice, receptorja," je dejala.

Pred začetkom sezone so v sindikatu po besedah Malijeve med drugim dolžni opozoriti na ustrezno organizacijo delovnega procesa in časa, na spoštovanje pravice do počitka in zagotavljanje zdravega delovnega okolja. "Naj epidemija ne bo izgovor za zavestno kršenje temeljnih pravic delavcev in delavk," je sklenila.