O problematiki dvigovanja morske gladine v slovenski Istri in kako se lotevati tega izziva so predstavniki države, znanstvenih in strokovnih organizacij spregovorili lanskega novembra na javni predstavitvi 'Strategije za zaščito obalnega pasu zaradi vpliva podnebnih sprememb na višino morske gladine', ki je potekala v organizaciji Fakultete za pomorstvo in promet (FPP) Univerze v Ljubljani in Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte občine Izola (JZP Izola). Sogovorniki so so bili na javni predstavitvi enotni, da je potrebno začeti razmišljati že danes, kako čim bolje in pravočasno pričeti pripravljati ter izvajati ukrepe, da bodo čim bolj omilile posledice dvigovanja morja.

Perečo problematiko se je na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo (UL FGG) odločila nasloviti ekipa raziskovalcev z dr. Andrejem Kryžanowskim na čelu, ki želi v svojem raziskovalnem projektu 'Razvoj metode za oceno dosega poplavljanja morja ter oceno poplavne škode za objekte kulturne in stavbne dediščine na območju slovenske Istre' opredeliti karakteristične poplavne dogodke, nadgraditi metodologijo za račun poplavnih škod zaradi poplav morja in metodologijo za določitev poplavnih škod na objektih stavbne kulturne dediščine ter razviti in nadgraditi aplikacijo KRPAN (Kumulativni Računi Poplavnih škod in Analize) z modulom za določitev škode zaradi poplavljanja morja.

Vodja projekta, dr. Andrej Kryžanowski

Po besedah vodje projekta, dr. Kryžanowskega, njihov projekt predstavlja nadgraditev ciljnega raziskovalnega projekta (CRP) iz leta 2019 s katerim bo mogoče izdelati oceno škode za poplave z morjem. Posebna pozornost je namenjena škodi na objektih kulturne dediščine, ki je v obalnih mestih zastopana z pomembnejšim deležem stavbenega fonda.

Povečanje ekstremnih morskih poplav in ogromna pričakovana letna škoda

Ekipa raziskovalcev UL FGG je v analizi vpliva različnih scenarijev dviga srednje gladine morja zaradi podnebnih sprememb na poplavno ogroženost in pričakovano škodo zaradi poplav na območju mesta Piran ugotovila, da se bo pogostost pojavljanja sedanjih ekstremnih morskih poplav na slovenski obali dramatično povečala za približno faktor 2 za vsakih 10 cm dviga morske gladine. Pričakovana letna škoda, ki omogoča upoštevanje povratnih dob poplavnih dogodkov in škode, ki jo povzročijo, je za sedanje stanje ocenjena na približno 0,68 milijona evrov letno. V primeru dviga morske gladine za 30 cm do leta 2100, se bo pričakovana letna škoda povečala na 2,4 milijona evrov letno, pri čemer bo večina škode zaradi poplav na stanovanjskih objektih. Najbolj črnogled scenarij dviga morske gladine pa bi pričakovano letno škodo povečal na 10,2 milijona evrov letno.

Poplavam so najbolj izpostavljeni stanovanjski objekti, problematično pa je tudi povečanje poplavne škode na ostalih ranljivih elementih, kot so npr. različni objekti gospodarske javne infrastrukture.

Nujnost sprejetja in izvedbe protipoplavnih ukrepov

Projekt osvetljuje vse večjo pojavnost ekstremnih dogodkov zaradi dvigovanja morske gladine, s čimer se povečuje poplavna škoda, ter vse bolj izpostavlja nujnost za izvedbo protipoplavnih ukrepov. Dejstvo je, da se bo brez izvedbe protipoplavnih ukrepov škoda zaradi poplav na območju Pirana v prihodnosti izjemno povečala, mesto pa se bo moralo soočiti z vse večjimi posledicami poplav, ki bodo močno vplivale na normalno delovanje urbanih površin.

Ob tem je dr. Kryžanowski povedal, da je od vseh mest v slovenski Istri poplavno najbolj ogroženo območje starega mestnega jedra v Piranu: "Metodologija in aplikacija bo omogočala izračun poplavne škode za vsa nizkoležeča območja v slovenski Istri. V okviru projekta CRP pa se bomo v analizah podrobneje posvetili poplavni škodi v Piranu."

Dr. Kryžanowski je še izpostavil, da problematika dvigovanja morske gladine zaradi svoje specifičnosti v Sloveniji ni tako prepoznana kot poplave celinskih voda: "Plimne poplave morja niso tako pogoste kot poplave celinskih voda, zato ima tudi načrtovanje ukrepanja v primeru poplav celinskih voda pri nas nesporno daljšo tradicijo. Plimne poplave morja pa so zaradi svoje specifike popolnoma drugačne in zahtevajo tudi drugačna ukrepanja. Morda dobre rešitve ukrepanja pri poplavah celinskih voda pri poplavah morja niso ustrezne in učinkovite, in lahko v skrajnem primeru tudi poslabšajo poplavno varnost. Zato je eden ciljev tega raziskovalnega projekta tudi osveščanje strokovne in ostale javnosti o problematiki poplave morja in potrebnosti specifičnega pristopa pri načrtovanju ukrepanja v poplavnih razmerah."

Na naše vprašanje, kakšna so ta 'drugačna' ukrepanja, nam je odgovoril, da imamo za razliko od poplav s celinskimi vodotoki, pri poplavah z morjem več vplivov: dvig gladine morja, dinamika morja (valovi, vpliv slane vode, frekventnost pojava, območja poplavljanja ...), ki jih moramo upoštevati pri izvajanju zaščitnih ukrepov.

"V vseh študijah se največkrat pojavi samo dvig gladine morja, korigiran zaradi vpliva valov, kot dodatni dvig gladine. Ta predpostavka velja le v primeru, če se predhodno izvedejo strukturni ukrepi v morju, npr. valobrani, podvodni grebeni ... s katerimi umirimo dinamiko valovanja - podobno funkcijo v naravi opravljajo koralni grebeni. Zatorej so ukrepi za umiritev dinamike morja bistveno bolj obsežni in kompleksnejši od ukrepov pri celinskih vodotokih," je pojasnil.

Projekt je v fazi izvedbe in se bo predvidoma zaključil maja 2025. Financira ga Javna agencija za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost Republike Slovenije (ARIS) in Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP).