Iz nove cenitve stavbe na Litijski, ki jo je naročilo državno odvetništvo, izhaja, da je njena tržna ocenjena vrednost na dan sklenitve kupoprodajne pogodbe 28. decembra lani, znašala 6 milijonov evrov. Ob sklenitvi pogodbe je država za Litijsko sicer odštela 7,7 milijona evrov. Prodajalec stavbe Sebastjan Vežnaver ob tem pravi, da je ocenjena vrednost brez davkov, ki jih je kupnina vključevala, in da bi bila, če bi to upoštevali, razlika bistveno manjša.
DRŽAVNO ODVETNIŠTVO: Stavba na Litijski ocenjena na 6 milijonov, Vežnaver k temu prišteva še davke
Slovenija
Na ministrstvu za pravosodje so danes prejeli cenilno poročilo za poslovno stavbo na Litijski, ki ga je naročilo državno odvetništvo. Glavne ugotovitve cenitve in nadaljnje ukrepe bo ministrstvo predstavilo v ponedeljek. Povod za novo cenitev so bili očitki o netransparentnem in negospodarnem nakupu, zaradi česar je sredi februarja odstopila zdaj že nekdanja ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan.
Nakup stavbe na Litijski sicer preverja tudi Nacionalni preiskovalni urad (NPU). V zvezi s tem so se na ministrstvo zgrnili tudi očitki, da ob nakupu ni naročilo svoje preverbe cene, ampak je sprejelo cenitev, ki jo je naročil in plačal prodajalec, primorski podjetnik Sebastjan Vežnaver.
Cenilci, ki jih je v imenu ministrstva za pravosodje najelo Državno odvetništvo, je stavbo na Litijski 51 ocenilo na šest milijonov evrov. Država je zanjo plačala 1,7 milijona več.
Ob tem smo za komentar razlike v cenitvi in pogodbeni ceni vprašali tudi Vežnaverja. "Vrednost poslovne nepremičnine je vedno ocenjena brez davkov, medtem ko je kupnina vsebovala tudi davek na dodano vrednost in davek na promet z nepremičninami. Ko tej novi ocenjeni vrednosti dodamo DDV, dobimo 7.320.000 evrov, skupaj z 2-odstotnim davkom na promet z nepremičninami, pa znaša skupna cena 7.466.400 evrov. Pogodbena cena pa je bila 7.690.000 evrov. Razlika je torej minimalna, kar sem tudi napovedal, da bo tako kljub pritiskom."
Glede same cenitve pa pravi, da bo lahko šele, ko bo javno znana, mogoče videti, kakšna površina je bila pri cenitvi upoštevana. "Po naših informacijah niso upoštevali geodeta, ki ga je izbralo državno odvetništvo, ampak so vzeli podatek iz GURS-a, ki je manjši, ker upošteva samo uporabno površino, kar pa ne more zdržati presoje, saj se pri cenitvi mora upoštevati celotna površina." Glede očitkov o visoki protipravni premoženjske koristi pri poslu Vežnaver pravi, da je, sodeč po novi cenitvi, bila bistveno manjša, kot so sprva navajali, in da "očitno znaša 200.000 evrov".