Dr. Maks Tajnikar (foto: osebni arhiv)

Kako bo po vašem mnenju vplival izbruh novega koronavirusa na globalne finančne trge in kako bomo njegov globalni vpliv čutili v Sloveniji potrošniki ter mala, srednja in velika podjetja?

Finančni trgi ne kažejo razmer v gospodarstvu, pač pa pričakovanja glede razmer v gospodarstvu. Sedaj so ta pričakovanja porazna in se poslabšujejo iz dneva v dan, pa zato tudi borzni indeksi padajo. Upam pa se napovedati, da bodo prvi znaki zamiranja epidemije, pognali kvišku tudi tečaje, saj bodo špekulanti imeli – zaradi krize – na trgu nizke cene vrednostnih papirjev, pa se jih bo splačalo kupovati. Pri tem se je treba zavedati, da danes kroji razmere na finančnih trgih Kitajska. Lep dokaz imamo te dni. V ZDA so imeli zadnji mesec rekordno zaposlovanje, a je vpliv Kitajske na gospodarstvo v ZDA in v svetu kljub temu resno poslabšal borzne indekse. Pri tem pa lahko sklepamo, da je kriza na Kitajskem celo manj porazna za ZDA, ki z njo zgolj trguje, kot za Evropo, ki ima z njo kooperacijske odnose.

Kaj bi morebitni izbruh epidemije v Sloveniji pomenil za lokalno ekonomijo? Kakšne ukrepe bi morala sprejeti država ob morebitni epidemiji v Sloveniji za pomoč gospodarstvu?

Gospodarstvo se po celem svetu ustavlja, ker se ustavlja kitajsko gospodarstvo, ker se ustavlja trgovanje in kooperacija s kitajskim gospodarstvom in ker lokalna žarišča bolezni prizadenejo lokalna gospodarstva, ki nimajo nič s kitajskim gospodarstvom. Gre za turizem, gostinstvo, promet in storitveno dejavnost ter delno tudi javni sektor (na primer šolstvo). Ne smemo pozabiti, da se to dogaja v kriznih razmerah v Evropi. Tu največja gospodarstva že pred izbruhom bolezni niso rasla, zato bo kriza v Evropi neizogibna. Vse to velja tudi za Slovenijo. Slovenska rast BDP je padla v zadnjih letih od 4,7 odstotkov na 2,4 odstotka. Iz preteklosti vemo, da se začne pri nas gospodarski zastoj izražati krizno, če se gospodarska rast zniža pod 2 odstotka. Nekaj bo tudi brezposelnosti. Zato bo potrebno gospodarstvu pomagati s premostitvenimi ukrepi. Gre za davčne ukrepe in ukrepe na področju brezposelnosti ter socialnih podpor. A davčni ukrepi so lahko le ukrepi, ki omogočajo zamik poravnavanja obveznosti. Ko se bo bolezenski napad končal, bo zagotovo prišlo do hitrega in sunkovitega zagona gospodarstva, podjetja ter gospodinjstva pa bodo znova lahko normalno poslovala in poravnala zamaknjene obveznosti.  

Kako bi pojav novega koronavirusa lahko vplival na ceno bančnih produktov, kreditov, hipotek …?

Tudi s tega vidika velja, da se bodo razmere hitro ponovno normalizirale, ko bo bolezenskega izbruha konec. Banke bodo morale zato pomagati gospodinjstvom in podjetjem do premostitve krize. To bi moralo biti celo v njihovem interesu, če znajo gospodariti tudi na daljši rok. Koristna bi bila intervencija slovenske nacionalne banke.

Kaj svetujete posameznikom, ki imajo vložen denar? Je sedaj priporočljivo prodati delnice ali je panika odveč?

Če niste profesionalec, se nikar ne igrajte z vrednostnimi papirji na kratek rok. Nalagajte vanje zgolj na daljše obdobje. Nasvet velja tudi za razmere, ki niso krizne. V sedanji krizi pa počakajte. Če dovolj dobro poznate podjetja, zadaj za vrednostnimi papirji, raje kupujte, ker bodo cene nizke (če še niso). A pazite, da vam podjetja v sedanji krizi ne propadejo.

Če Kitajska izgubi status največje proizvajalke na svetu, bi to lahko pomenilo priložnost za druge trge? Je koronavirus morda priložnost za nekatere, da začnejo nov posel?

Če je kriza, vedno kdo profitira. Tudi sedanja bo prinesla na površje vojne dobičkarje v farmacevtski in še kakšni podobni panogi. A sedanja kriza je svetovna (ali pa še bo) in prvi se bodo iz nje izvili Kitajci. Danes nihče ne more nadomestiti v svetovnem gospodarstvu Kitajcev. Bo pa pomembno, da boste dovolj čvrsti, da boste v prvih vrstah oživljanja gospodarstva, ko bo konec krize s sedanjim virusom. Nekateri pravijo, da bo to že čez dva meseca!?