Minister za zdravje Gantar je na vladni novinarski konferenci ocenil, da se je zdravstveni sistem izredno prilagodil novim razmeram in da je bilo sprejetih precej pomembnih odločitev v pravo smer. Kar se da hitre in pravočasne obravnave so po Gantarjevih besedah zagotavljali vsem bolnikom, tudi necovidnim, se pa redni programi prilagajajo oziroma zmanjšujejo na račun večjega števila težje obolelih s covidom-19. Pojasnil je, da so ponovno pozvali izvajalce, da povečajo število postelj za bolnike s covidom-19 še za sto.

POGOVOR Z DIABETOLOGINJO JANO KOMEL IZ ZD KOPER: "Vitamin D dokazano zmanjša pojavnost akutnih okužb dihal"

Smo sredi drugega vala koronavirusa, njegove posledice bomo čutili še dolgo. Ali držijo trditve, da lahko okužbo preprečimo tako, da okrepimo svoj imunski sistem? Nas ta res ščiti pred koronavirusom? Ker je koronavirus (SARS CoV2) zelo nalezljiv virus, se z njim lahko okužimo kljub dobremu imunskemu sistemu.

Ob tem je minister ponovno zagotovil, da bo bolnišničnega zdravljenja tudi v prihajajočem obdobju, ko pričakujejo večjo obremenitev zdravstvenega sistema, deležen, kdor ga bo potreboval. Je pa to po njegovih navedbah naporno za zdravstvene delavce, prav tako se tudi znotraj zdravstvenega sistema pojavljajo okužbe.

Po Gantarjevem prepričanju je tako nujno, da obdržimo število zdravstvenih delavcev, zato je tudi pri nadaljnjem omejevanju širjenja okužbe še vedno potrebno zadostno število testiranj, in sicer tako znotraj kritične infrastrukture kot tudi vseh, ki imajo kakršne koli znake respiratorne okužbe.

Glede hitrih antigenskih testov je pojasnil, da je v ta namen oblikovana skupina ocenila posamezne vrste testov in jih nekaj manj kot 20 označila kot dovolj specifične in dovolj občutljive, da se diagnostika z njimi lahko izvaja. Strokovna skupina je tudi postavila kriterije za njihovo uporabo, prav tako pa so opravili poizvedbo o razpoložljivosti teh testov na tržišču. Več deset tisoč testov je po ministrovih besedah možno naročiti v nekaj dneh. So pa za uporabo teh testov, kot je pojasnil minister, zainteresirani praktično vsi izvajalci, zato pričakuje, da bo to naročanje začelo redno potekati.

Kriteriji, kateri testi so primerni in v katerih primerih bi jih uporabljali, so torej določeni, stvar dodatnega dogovora pa je še, kdo in na kakšen način bo to financiral. Po Gantarjevih navedbah bodo ti testi za prebivalce verjetno brezplačni, plačati pa bi jih morali le denimo v primeru, ko potrebujemo dokazilo za odhod v tujino.

Je pa po ministrovih besedah obenem predvideno dvakrat tedensko testiranje zaposlenih v zdravstvu, socialnovarstvenih zavodih, policiji, civilni zaščiti in drugih dejavnostih kritične infrastrukture, kjer bodo tako lahko pravočasno ugotavljali okužene, tudi asimptomatske.

S hitrimi testi pa lahko po njegovem prepričanju naredijo korak naprej tudi pri pravočasni izolaciji. Prizadevajo si, da bi vsak, ki ima znake respiratornega obolenja ali je imel stik z okuženo osebo, prišel v največ 24 urah do testiranja in izvida, saj je to ključno pri obvladovanju širjenja okužbe, je pojasnil minister.

Minister je zagotovil tudi, da poslovanje bolnišnic ne bo v ničemer ogroženo, za kar bodo poskrbeli tudi s zakonskimi protikoronskimi paketi. Zatrdil je, da so bolnišnice ustrezno opremljene, in dodal, da so iz prejšnjih nabav sprostili 64 ventilatorjev, še 46 jih čaka in bodo z dodatno opremo dopolnjeni naslednji teden. Slovenija ima dostop do opreme zagotovljen tudi prek mehanizma skupne evropske nabave.

Večja težava kot število bolnišničnih postelj in oprema pa je po Gantarjevih navedbah kader. To je izpostavil tudi koordinator za bolniške postelje za bolnike s covidom-19 pri ministrstvu za zdravje Robert Carotta, ki je kot glavno težavo označil pomanjkanje kadra za delo v intenzivni terapiji. Je pa po njegovem mnenju stanje tudi glede kadra še vzdržno, pri čemer pa je tudi ob povečanih potrebah v prihodnje težko pričakovati pomoč iz tujine.

Slovenija se glede na evropsko dogajanje zaenkrat odlično spopada z epidemijo. Ne glede na to, da smo imeli eno najvišjih rasti okužb, "slovensko zdravstvo še vedno deluje, še vedno dobijo oskrbo vsi, ki jo potrebujejo," je ocenil Carotta.