Žohar Čretnikova je na novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 pojasnila, da so na NLZOH od 1. januarja do 22. februarja pregledali 1475 vzorcev, pri čemer so pri 379 vzorcih pregledovali prisotnost novih različic s sledenjem pomembnih mutacij na manjšem delu genoma, pri 1096 vzorcih pa so skupaj s kliničnim inštitutom za specialno laboratorijsko diagnostiko na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana določili celotne genome.

Angleško različico so do sedaj zaznali pri šestih vzorcih od skupno 1096. En primer so potrdili januarja pri potniku, ki se je decembra vrnil iz Anglije, pet pa so jih potrdili z nacionalno strategijo sledenja v januarju in februarju - dva primera sta iz jugovzhodne regije, en iz savinjske ter dva iz podravske regije.

Južnoafriške in brazilske različice niso zaznali.

Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo medicinske fakultete Univerze v Ljubljani pa so po njenih besedah doslej potrdili angleško različico novega koronavirusa v 28 vzorcih, od tega jih je bilo 18 iz osrednjeslovenske regije.

21 se jih je okužilo v Sloveniji

Skupaj je bilo torej v Sloveniji doslej potrjenih 35 primerov angleške različice novega koronavirusa, pri čemer je Žohar Čretnikova opozorila, da med primeri z angleško različico, ki so jih potrdili na inštitutu za mikrobiologijo, jih 21 pred okužbo ni bilo v tujini, torej so se okužili v Sloveniji.

Kakšen vpliv ima oz. bo imela pojavnost angleške različice novega koronavirusa na potek epidemije, je po njenih besedah v tem trenutku težko oceniti. Bodo pa podatke posredovali epidemiološki službi in tudi Sledilniku za covid-19, da bosta lahko pripravila modelacije.

Sicer pa je opozorila, da na to, kako se bo določena različica virusa razširila med prebivalstvom, vplivata dva dejavnika - spoštovanje ukrepov in lastnosti virusa. Tudi bolj nalezljive različice lahko omejimo z doslednim upoštevanjem ukrepov, je poudarila in pozvala vse, ki pridejo iz tujine, naj bodo še nekaj časa pozorni na svoje zdravstveno stanje.

Pod drobnogled bodo vzeli Primorsko

Glede na to, da je v tem trenutku najslabše epidemiološko stanje na Primorskem, so se odločili, da bodo sekvencirali 30 odstotkov tamkajšnjih vzorcev, pri katerih so s PCR testi potrdili okužbo z novim koronavirusom. Ocenjuje, da bodo lahko imeli z močnim mikrobiološkim sledenjem ter na drugi strani sledenjem epidemiološke stroke dovolj dober vpogled v epidemiološko stanje v državi.

Žohar Čretnikova je tudi pojasnila, da v vzorcih iz vse Slovenije močno prevladuje različica B 1.258.17 novega koronavirusa, ki v Sloveniji predstavlja 78,5 odstotka vseh sekvenciranih genomov. Ta različica se pojavlja tudi v drugih državah po svetu (na primer na Češkem, Slovaškem, Danskem, v Avstriji, Švici, itd.).

Zanikala pa je, da bi obstajala kakšna mutacija novega koronavirusa, ki bi bila značilna samo za Slovenijo.

Obetajo se dodatna testiranja, nove različice bodo spremljali tudi pri živalih

Sicer pa je predstavila tudi nacionalno strategijo sledenja znanim in novim različicam novega koronavirusa, ki zajema pet sklopov. Tako sekvencirajo od pet do deset odstotkov vzorcev, pri katerih s PCR testom potrdijo okužbo, še posebej pri posebnih ciljnih skupinah, kot so tisti, ki se ponovno okužijo z novim koronavirusom, tisti, ki zbolijo po cepljenju, posamezniki, pri katerih po mnenju epidemiologov obstaja sum za okužbo s kakšno od novih različic.

Poleg tega bodo nove različice iskali s pomočjo dodatnega testiranja s presejalnimi PCR testi, s katerimi bodo testirali vsak deseti vzorec, pri katerem so potrdili okužbo.

Poleg tega bo NLZOH skupaj z Nacionalnim inštitutom za biologijo sledenje morebitnim novim različicam s pomočjo analize odpadnih voda, pri čemer je prednost tega pristopa tudi v tem, da z njim lahko odkrijejo več morebitnih novih mutacij. Odpadne vode bodo analizirati tudi v bolnišnični odpadni vodi in bolnišničnem okolju.

Sicer pa nameravajo spremljati morebitne nove različice tudi pri živalih, kar bo opravljal Nacionalni veterinarski inštitut.