"Ladja je dosegla obalo," je na sedežu ZN v New Yorku v soboto zvečer, oziroma včeraj okrog 03.30 po srednjeevropskem času, ob glasnem in dolgem aplavzu delegatov sporočila predsedujoča konferenci, ambasadorka ZN za oceane Rena Lee. Pogajanja so trajala kar 38 ur.

Natančno besedilo sporazuma ni bilo takoj objavljeno, vendar so ga aktivisti po dolgih letih razprav že pozdravili kot prelomnega za zaščito biotske raznovrstnosti. Sporazum velja za ključen dokument za ohranitev 30 odstotkov svetovnega kopnega in oceana do leta 2030, kot so se svetovne vlade dogovorile decembra v Montrealu.

Po dveh tednih intenzivnih pogovorov, ki so se sklenili z 38-urnim maratonskim zasedanjem, so delegati dokončno oblikovali besedilo, ki ga zdaj ni več mogoče bistveno spremeniti. Lee je pogajalcem dejala, da "ne bo ponovnega odpiranja vsebinskih razprav".

Napovedala je, da bo sporazum uradno sprejet, ko ga bodo preverili pravniki in ko bo preveden v šest uradnih jezikov Združenih narodov.

Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je pohvalil delegate, po besedah tiskovne predstavnice ZN pa bo sporazum pomenil "zmago multilateralizma in globalnih prizadevanj za boj proti uničujočim trendom, s katerimi se sooča zdravje oceanov".

Komisar EU za okolje Virginijus Sinkevičius je medtem včeraj sporazum označil za "ključni korak naprej pri ohranjanju morskega življenja in biotske raznovrstnosti, ki sta bistvenega pomena za nas in prihodnje generacije".

Zadnji mednarodni sporazum o varstvu oceanov, Konvencija ZN o pomorskem pravu, je bil podpisan pred več kot 40 leti, leta 1982.

Ta sporazum je vzpostavil območje, imenovano odprto morje - mednarodne vode, kjer imajo vse države pravico do ribolova, plovbe in raziskav - vendar je zaščitenih le malo več kot en odstotek teh voda.

Morsko življenje zunaj teh zaščitenih območij je vse bolj ogroženo zaradi podnebnih sprememb, prekomernega ribolova in ladijskega prometa.