Kot je danes poročal dnevnik Nezavisne, je že pripravljena posebna izjava o ustavnih načelih, ki med drugim predvideva Banjaluko kot uradno prestolnico Republike srbske. Obenem naj bi status prestolnice dobile še Pale, trdnjava bosanskih Srbov v času vojne v letih 1992-1995.

V skladu z ustavo je Sarajevo uradno glavno mesto tako BiH kot tudi obeh entitet. A Sarajevo se ne nahaja na ozemlju Republike srbske, zato se je Banjaluka kot največje mesto v srbski entiteti uveljavila kot njena de facto prestolnica, pojasnjuje APA.

Parlament Republike srbske naj bi o omenjeni izjavi odločal na posebnem zasedanju, na kateri bo poleg tega odločal o napovedanem prenosu pristojnosti na področju vojske, pravosodja in davkov s skupne države na entiteto. Datum tega zasedanja še ni določen.

Glede na ustavo BiH si entiteti sicer ne moreta enostransko prisvajati pristojnosti, ki so bile prenesene na skupno državo. A Dodik svoje ravnanje utemeljuje s tem, da gre za pristojnosti, ki v originalnem daytonskem mirovnem sporazumu, s katerim se je leta 1995 končala vojna v BiH, niso bile opredeljene, ampak so jih na današnjo državo prenesli šele kasneje, piše APA.

Dodik je sicer v ponedeljek zvečer nastopil kot gost v eni od oddaj srbske javne radiotelevizije RTS. Pri tem je med drugim ocenil, da je družba v BiH globoko razdeljena, da za skupno državo ni rešitve in da gre za "popoln neuspeh Zahoda". Po njegovih besedah v BiH prihaja do poskusov dominacije muslimanov ter obenem satanizacije Srbov, ki so po njegovih besedah "trajno nezadovoljni s svojim položajem v BiH". Znova je tudi zanikal genocid nad Bošnjaki v Srebrenici leta 1995, poroča srbska tiskovna agencija Tanjug.

Bruselj razmišlja tudi o sankcijah

Evropska unija ocenjuje aktualne razmere v BiH kot resne in krepi svoje delovanje. "Stanje v državi je resno. To krizo jemljemo zelo resno, zato krepimo naše delovanje, tudi skupaj s partnerji in prijatelji iz ZDA," je v Bruslju danes dejal zunanjepolitični govorec Evropske komisije Peter Stano.

Možnosti uvedbe sankcij proti odgovornim v BiH za spodbujanje napetosti, za kar se je v ponedeljek ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju zavzel nemški zunanji minister Heiko Maas, Stano podrobneje ni želel komentirati.

Dejal je le, da so ministri za zunanje zadeve EU v luči nedavnega razvoja dogodkov v BiH in glede na "odcepitveno, razdvajajočo in nesprejemljivo retoriko" ter nekatera dejanja, ki spodkopavajo enotnost državnih institucij, v ponedeljek razpravljali o razmerah v tej državi in da so "trenutno na mizi vse možnosti".