V domu upokojencev je prišlo do prve okužbe v začetku oktobra, a so se te hitro širile. Ko jim je prišel pomagati Tim, je bilo okuženih že tretjina zaposlenih in 60 stanovalcev. "Prosili so me, če bi bil pripravljen delati tudi s covid pozitivnimi bolniki in ker sem vedel, kakšen je izpad kadra, poleg tega pa še niso vsi zaposleni primerni za delo s covid pacienti, sem jim rekel, da me lahko premestijo tudi na covid enoto," pojasnjuje dijak. 

V zapisu, ki je objavljen na spletu strani srednje šole, dijak zapisuje, da v varnostni obleki preživi dnevno 13 ur. "Zjutraj se ob 6.20 oblečemo v plastične skafandre. Čez si damo dvojne rokavice, spodnje z lepilnim trakom zalepimo na skafander, da ja ne bo prišla okužba do nas. Prav tako si zalepimo zaščito za obutev. Nadenemo si ffp3 masko, ki nudi najvišjo zaščito pred okužbo (in se pod njo res res težko diha). Čez glavo si poveznemo kapuco skafandra, ki ti sega vse do oči, čez pa damo še vizir," opisuje priprave na delo.

"Po hrbtu ti teče znoj, veš pa, da boš v tem vročem, preznojenem skafandru še vsaj 2 uri. Noro te srbi oko, pa se ne moreš popraskati, ker imaš vse kontaminirano od virusa. Da sploh ne govorimo, da sline že ne moreš več požirati, ampak ne greš pit, ker veš, da boš porabil vsaj 10 minut (ki so zlata vredne, ker imaš še veliko dela), da se slečeš in nazaj oblečeš. O tem, da bi šel lulat, pa niti ne upaš pomisliti." Kot pravi, imajo v 13-urni izmeni dve pavzi po 20 minut. Več jim čas ne dovoljuje. 

Delovne naloge so različne. Poleg nege in razdeljevanje obrokov morajo skrbeti tudi za stanje oskrbovancev. Kot pojasnjuje, jim redno merijo vitalne funkcije, preverjajo kdo potrebuje kisik, ali so jim infuzije stekle in ali jih je potrebno zamenjati. "Ko se po 13 urah dela dokončno slečeš iz skafandra, imaš po obrazu vse zažeto od maske, ušesa te nenormalno bolijo, majico pa bi lahko skorajda ožel."

Kot zapisuje Tim, delo ni naporno zgolj fizično, temveč tudi psihično. "Ne pozabi, da so v domu pretežno starostniki z že tako ali tako pridruženimi boleznimi, ki jih je tale virus precej prizadel. Težko je videti gospoda, ki je še prejšnji teden hodil naokoli, sedaj pa nepokreten leži v postelji, je v plenicah, priključen na monitor, diha s pomočjo kisika, teče pa mu že 3. plastenka infuzije. Dve sobi naprej pa gospa lovi zadnje dihljaje, preden umre."

"Aja, pa še to, nosi masko! Res ni lepo videti ljudi, ki se zaradi virusa borijo za življenje. Verjemi mi," je še zaključil.