Pri analizi obremenjenosti občin z delovnimi migranti so uporabili kazalnik, ki pokaže razmerje med številom prebivalcev in skupnim številom migrantov, torej vsoto števil oseb, ki se vozijo na delo v občino, in tistih, ki se iz občine vozijo v drugi kraj: toliko oseb namreč dnevno tako ali drugače obremeni prometno infrastrukturo občine.

"V 22 občinah bi lahko govorili o zelo veliki obremenjenosti z migracijami. Deset občin je ekstremno obremenjenih. To so kraji z vrednostjo indeksa nad 70, v katerih skupno število migrantov v in iz kraja presega 70 odstotkov števila prebivalcev. Posebej izstopa Trzin z vrednostjo indeksa, ki presega 170," so navedli. Kazalnik se je blizu vrednosti 100 približal še v občinah Šempeter-Vrtojba (97,9) in Nazarje (90,6).

Povprečna vrednost indeksa za slovenske občine je 43,34. To pomeni, da pride 43 migrantov v občino ali iz nje na vsakih 100 prebivalcev. V 70 občinah se vrednost indeksa giblje okoli 50 in jih lahko štejemo med precej obremenjene z dnevnimi migracijami. V ta razred sodi tudi Ljubljana. "Tu je absolutno število dnevnih migrantov sicer daleč največje, a če ga primerjamo s številom prebivalcev, Ljubljana posebej ne izstopa," so pojasnili.

Med mestnimi občinami ima najmanj delovnih migrantov Koper (indeks 35,3 - 48. mesto). Na drugi strani seznama so Celje, Ptuj in Murska Sobota. Z indeksom 57,9 je Murska Sobota uvrščena na 197. mesto med 212 slovenskimi občinami - je torej precej obremenjena z migracijami.

Na začetku stoletja je zunaj občine prebivališča delalo 39 odstotkov zaposlenih prebivalcev Slovenije. Pred približno desetimi leti se je delež dvignil na polovico. Zdaj dela več zaposlenih zunaj svoje občine kot v njej: leta 2019 je delež tistih, ki delajo drugje kot živijo, bil že večji od 53 odstotkov.