Pravice delavcev niso samoumevne, temveč sad dolgoletnih bojev, solidarnosti in poguma generacij, ki so verjele, da ima vsak človek pravico do varne zaposlitve, pravičnega plačila in spoštovanja, je zapisala Pirc Musar.

Danes, ko se svet dela zaradi tehnologije, demografskih premikov in podnebnih izzivov spreminja hitreje kot kadar koli prej, moramo po njenih besedah v središče znova postaviti človeka.

"Delavec ni strošek, temveč srce vsakega uspešnega podjetja, vsake zdrave družbe. Delo mora ostati vrednota, ne breme. Vrednota, ki omogoča osebno rast, gospodarski razvoj in družbeno pravičnost," je poudarila v poslanici.

Poudarila je pomen spoštovanja vseh oblik dela, od tistih v pisarnah, do tistih v tovarnah, na poljih, v bolnišnicah, šolah, domovih za starejše. "Vsako delo šteje. Vsak človek šteje," je dodala.

V času nesmiselnih gospodarskih obračunavanj med državami pa je po predsedničinih besedah naloga politike, da ne pozabi na temeljne vrednote solidarnosti, enakosti in pravičnosti. "Še zlasti moramo pozornost namenjati mladim, ki vstopajo na trg dela, tistim, ki opravljajo prekarna dela, in vsem, ki so se zaradi različnih okoliščin znašli na robu družbe," je opozorila.

Ob prazniku dela je čestitala delavcem ter se zahvalila sindikatom in civilni družbi za njihovo pomembno vlogo pri zaščiti delavskih pravic ter delodajalcem, ki vidijo delavca kot človeka in največjo dodano vrednost. "Skupaj gradimo pravičnejšo in bolj vključujočo družbo," je prepričana Pirc Musar.

Praznik dela 1. maja praznujejo v večini držav sveta, v Sloveniji je dela prost dan tudi 2. maj. Na praznik dela se delavci po vsem svetu spominjajo zatrtja delavskih protestov v Chicagu 1. maja 1886. Tamkajšnji delavci so zahtevali osemurni delovnik, v spopadu s policijo je bilo ubitih več ljudi. Vsakoletne demonstracije v spomin na te dogodke so sčasoma prerasle v proslave, ki so postale tudi oblika delavskega boja.

Golob: Prihodnost mora temeljiti na spoštovanju dela