Danes bodo pokopali tudi posmrtne ostanke dojenčice brez imena, ki je po besedah njene mame Have umrla takoj po rojstvu zaradi pomanjkanja zdravstvene oskrbe. Najstarejša oseba, ki jo bodo danes pokopali, je 76-letni moški, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.

Posmrtne ostanke svojega sina Nermina Subašića, ki je bil v času pokola star 20 let, bo danes pokopala tudi Munira Subašić, predsednica Združenja mater Srebrenice in Žepe, ki si že leta prizadeva za sodni epilog za vse zločince, ki so odgovorni za ta genocid. Po večletnem iskanju so sicer našli le dve njegovi kosti. Munira Subašić je v genocidu v Srebrenici izgubila skupno 22 svojcev, tudi moža.

Amnesty International Slovenije bo ob obletnici danes z javno akcijo v Ljubljani opozoril na še vedno odprto vprašanje odgovornosti storilcev zločinov proti človečnost med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Ob tem bo mogoče podpisati peticijo, v kateri oblasti BiH pozivajo, naj v zakonodaji ustrezno uredijo vprašanje poprave krivic žrtvam vojne. Javna akcija po potekala na Stritarjevi ulici med 17. do 21. uro; peticijo je mogoče podpisati na spletni strani slovenske AI.

Prostovoljcem slovenske AI se bo pridružilo tudi človekoljubno dobrodelno Društvo UP, ki bo v sodelovanju z Zavodom Abraham mimoidočim pripelo 300 belih pentelj. S tem bodo opozarjali na nasilje nad ženskami v času vojne v BiH, so sporočili iz slovenske AI.

Evropski parlament je leta 2009 današnji dan razglasil za evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici. V območju Brčko pa je danes dan žalosti.

V Srebrenico se je med vojno v BiH (1992-1995) zateklo skoraj 30.000 Bošnjakov iz vse BiH, potem ko so mesto Združeni narodi aprila 1993 razglasili za varovano območje. Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so kljub temu ofenzivo na Srebrenico, ki so jo varovale maloštevilne nizozemske modre čelade, začele 9. julija 1995, vanj pa vkorakala 11. julija. Do 19. julija 1995 so ubili več kot 8000 zajetih Bošnjakov, kakih 25.000 žensk, otrok in starejših oseb pa so nasilno pregnali na območje pod nadzorom bošnjaških sil. Ta pokol je Meddržavno sodišče v Haagu označilo za genocid.

Prav danes bo sicer haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije objavilo svojo odločitev glede oprostilne sodbe za genocid nad Bošnjaki in Hrvati v sedmih občinah v BiH, ki jo je lani izreklo na prvi stopnji za nekdanjega političnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karadžića. Haaški tožilci so zahtevali razveljavitev sodbe.

Karadžić v desetih točkah ostaja obtožen, tudi za genocid v Srebrenici. Kljub temu so visoki bošnjaški predstavniki v BiH že izrazili ogorčenje, ker bo odločitev sodišča znana prav na dan obletnice genocida v Srebrenici. V pismu predsedniku haaškega sodišča Theodorju Meronu je predsednik Svetovnega bošnjaškega kongresa Mustafa Cerić izrazil upanje, da razsodba ne bo pomenila "še ene sramote za človeštvo", poroča tiskovna agencija Federacije BiH Fena.