Nebesni pojav, znan tudi kot meteorski dež, je izbruh večjega števila meteorjev, ki navidezno izvirajo iz ene točke. Ti so posledica delcev, ki vstopijo v zemljino atmosfero z izredno veliko hitrostjo. Manjši delci zaradi trenja pri gibanju skozi zrak izparijo, večji pa pustijo svetlo sled, ki hitro izgine. Večina delcev razpade in nikoli ne doseže površine Zemlje, kadar pa delec pade na njeno površino, ga imenujemo meteorit.

Med najbolj znanimi meteorskimi roji so običajno najlepše vidni roji Perzeidov, ki so vsako leto najmočnejši 12. avgusta. Vsako minuto se v povprečju vidi po en utrinek. Letošnje nočno dogajanje sicer po Zwitterjevih besedah ne bo posebej izstopalo, je pa po drugi strani res, da bodo glede na vremensko napoved pogoji za opazovanje zelo dobri.

"Obeta se nam namreč jasno vreme, kar je pomemben pogoj za to, hkrati pa se Perzeide najbolje opazuje v drugi polovici noči, ko luna že zaide. Tako bomo imeli jasno nebo in brez lunine svetlobe, kar je seveda optimalno za opazovanje meteorjev," je dejal Zwitter. Po njegovih besedah ni pričakovati eksplozije meteorjev, pač pa približno enega na minuto.

Točka opazovanja se bo od severovzhoda višala in bolj se bomo bližali jutranji zori, bolj blizu nam bodo meteorni roji, je pojasnil profesor astronomije. Kot pravi, gre večinoma sicer za zelo drobne meteorje v velikosti zrna peska in relativno visoko v atmosferi, ki pa so zelo hitri, saj se v zemljino atmosfero zarinejo s hitrostjo nekaj manj kot 60 kilometrov na sekundo.

Razlog za omenjene meteorje je precej velik komet Swift-Tuttle, ki so ga odkrili že leta 1862, in za enkratni obhod sonca potrebuje okoli 133 let. Vsako leto okoli 12. avgusta Zemlja seka reko meteorjev, ki jih komet pušča na svoji poti. Okoli 26 kilometrov široko nebesno telo je bilO nazadnje v naši bližini leta 1992, naslednjič pa ga je pričakovati šele leta 2126, ko bo precej svetel in ga bo mogoče opazovati tudi s prostim očesom.

Podobnih meteornih rojev je sicer še precej več, a so ob Perzeidih daleč najbolj razkošni Leonidi, ki jih je mogoče opazovati novembra. Ti so najbolj veličastni vsakih 33 let, ko pride do prave 'meteorske nevihte', v kateri je mogoče videti več stottisoč meteorjev na uro. Letos bo z njimi manj sreče, saj bo nebo takrat razsvetljevala polna ali skoraj polna Luna, ki občutno poslabša razmere za opazovanje utrinkov.

Do še enega zanimivega pojava - konjunkcije planetov, pa bo prišlo na praznični 15. avgust, saj se zaradi gibanja planetov po nočnem nebu včasih zgodi, da se ti navidezno znajdejo tesno skupaj. Pojav, ki mu pravimo konjunkcija, smo na primer opazovali konec leta 2020, ko sta bila Jupiter in Saturn le šest ločnih minut vsaksebi.

Tokrat bo konjunkcija zanimiva, ker bosta Jupiter in Mars navidezno tesno skupaj na nebu, manj kot pol stopinje narazen drug od drugega, kar je štirikrat večja razdalja kot Jupiter in Saturn pred štirimi leti. S prostimi očmi ju bomo lahko po Zwitterjevih besedah videli visoko nad vzhodnim obzorjem.