Iz različnih raziskav uporabe mobilnih telefonov v prometu lahko razberemo zaskrbljujoč trend povečevanja uporabe mobilnih telefonov v prometu. Druga pomembna sprememba v obnašanju uporabnikov pa je, da uporabniki poleg telefoniranja med vožnjo pogosto tudi pošiljajo sporočila, brskajo po spletnih straneh in objavljajo ter pregledujejo vsebine na družabnih omrežjih. Kakšni so še drugi prekrški, globe za njih, kako poteka nadzor in koliko prometnih nesreč s tem povzročimo, smo vprašali na koprski policijski upravi.
ČESA VSE NE SMEMO POČETI ZA VOLANOM? Oglobijo vas lahko tudi, če preveč na glas poslušate radio!
Kronika
Kot določa zakon, prekršek stori vsak voznik in učitelj vožnje, ki med vožnjo uporablja opremo ali naprave na način, ki bi zmanjševale njegovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanja vozila, na primer masko, slušalke, telefon in podobno. Prav tako stori prekršek voznik, ki med vožnjo posluša radio ali druge zvočne naprave s takšno glasnostjo, ki mu onemogoča normalno slušno zaznavanje v cestnem prometu.
Med prekrškarji več moških kot žensk
Za tovrsten prekršek je predpisana globa v višini 120 evrov, za voznike, ki za vožnjo ne potrebujejo vozniškega dovoljenja, na primer kolesarje, pa 40 evrov. Policisti Policijske uprave (PU) Koper so v letu 2017 obravnavali 1364 kršiteljev tega člena zakona, leta 2018 800, v letošnjem letu pa 1317. Med njimi je okoli 75 odstotkov moških in 25 odstokov žensk.
Prehranjevanje voznika med vožnjo medtem ni prekršek, prav tako ne ličenje, kar se sicer dogaja tudi na naših cestah. "In tudi to, kot prehranjevanje, seveda močno odsvetujemo," pravi Anita Leskovec, predstavnica za odnose z javnostmi na koprski policijski upravi.
Nekoliko drugače je s kajenjem v avtomobilu. To samo po sebi v vozilu ni prepovedano, je pa po Zakonu o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov prepovedano kajenje oziroma uporaba tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov, razen tobaka za žvečenje in tobaka za njuhanje, v vseh vozilih v navzočnosti oseb mlajših od 18 let. Za tako kršitev je zakonodajalec predvidel globo v višini 250 evrov. Na območju PU Koper so v letu 2017 policisti zaznali 37, leta 2018 22 in v letu 2019 18 takih kršitev.
Včasih policisti odkrijejo tudi njim nepredstavljive prakse
Poleg prej omenjenih policisti med nadzori zalotijo voznike, ki počnejo različne stvari, včasih tudi njim nepredstavljive. Tako največkrat zaznajo telefoniranje, tipkanje po telefonu, tablici, računalniku, branje časopisov, knjig, reševanje križank, igranje igric (na telefonu, računalniku ali tablici), gledanje televizije, hranjenje otrok, včasih tudi spolno občevanje.
Policisti občasno izvajajo poostrene nadzore, ki so usmerjeni prvovrstno v to problematiko. Nadzori se izvajajo s pomočjo specialnih vozil, na katerih so nameščene posebne kamere, ki spremljajo, kaj voznik (predvsem tisti za volanom tovornih vozil) počne med vožnjo. Sicer pa tovrstne kršitve policisti dnevno obravnavajo ob svojem rednem delu.
K uporabi mobilnih telefonov v prometu je zlasti nagnjena mlajša generacija, pa tudi vozniki srednje starosti, predvsem zaradi poslovnih razlogov. "Z uporabo mobilnega telefona v prometu se zmanjšuje zbranost in pozornost na sprejemanje ključnih informacij iz okolja in tako se povečuje tveganje za nastanek prometne nesreče," opisuje Leskovčeva in opozarja, da je med uporabo mobilnega telefona uporabnikova pozornost zmanjšana v kar treh vidikih zaznavanja in upravljanja, in sicer na vidnem – namesto na cesto in okolje, je pogled usmerjen v zaslon telefona, na telesnem – roke niso na volanu ali krmilu vozila pač pa na napravi ter na miselnem – miselni procesi so usmerjeni v dogajanje, ki ga sporoča naprava.
Telefoniranje kot vzrok nesreče je težko ugotoviti
Z natančnimi podatki koliko prometnih nesreč se zaradi uporabe telefona zgodi na območju PU Koper sicer ne razpolagajo, saj se vsaka prometna nesreča zgodi zaradi nekih drugih primarnih vzrokov, na primer neprilagojene hitrosti, nepravilne strani oziroma smeri vožnje, izsiljevanja prednosti. Uporaba telefona in podobnih naprav se v prometnih nesrečah obravnava kot sekundarni vzrok, ki pa ga je v praksi zelo težko ugotovit.