Kot je pojasnil Guštin, utrinki ali meteorji nastanejo iz zelo drobnih prašnih delcev in zasvetijo nekje 90 kilometrov nad površjem. Po njegovih navedbah so zelo hitri, priletijo v ozračje s hitrostjo približno 60 kilometrov na sekundo, zrak zasveti in vidimo svet utrinkov. Ti prašnati delci oziroma kamenčki so sicer večinoma manjši od milimetra, za sabo pa jih je pred leti v svoji orbiti pustil komet Swift-Tuttle, ki dandanes še vedno potuje okoli Sonca.

Ta meteorski roj je sicer aktiven od 17. julija do 24. avgusta. Zemlja namreč vsako leto približno ob enakem času - okoli 12. avgusta - prečka tirnico tega kometa, kjer so ostali prašnati delci. Tovrstnih meteorskih rojev, ki so jih za sabo pustili kometi, je po besedah Guština sicer več deset. A je komet Swift-Turttle ravno zaradi opazovanja utrinkov poleti najbolj poznan.

Za številne utrinke se zdi, da prihajajo zgolj z ene smeri neba. Gre za t. i. meteorski roj Perzeidov, ki izhajajo iz ozvezdja Perzej. Zato jih je po besedah Guština najbolje opazovati leže na zemlji.

"Kot kaže, bo noč jasna. V tem večernem času pa lahko opazujemo tudi dva svetla planeta, Jupiter in Saturn, saj bosta nad južnim obzorjem svetili kot zelo svetli zvezdi," je dejal Guštin in dodal, da ju bo mogoče videti že z manjšim daljnogledom. Zelo dobre fotografije utrinkov je po njegovem mnenju možno narediti tudi s sodobnimi mobilnimi telefoni.

Perzeide, znane tudi kot solze sv. Lovrenca, je odkril Belgijec Adolphe Quetelet. Leta 1835 je objavil, da meteorji, ki so pogosti avgusta, prihajajo iz ozvezdja Perzej.