Sistem nujne medicinske pomoči v Sloveniji je danes organiziran tako, da je po celotnem ozemlju države 24 ur dnevno, sedem dni v tednu, odprtih 54 točk, kjer lahko pacienti kadarkoli dobijo nujno zdravniško pomoč. Od teh 54 točk jih je 10 v urgentnih centrih, ki delujejo v bolnišnicah, ostalih 44 pa v ambulantah dežurnega zdravnika, ki delujejo v lokalnih zdravstvenih domovih in so enakomerno razporejeni po celotnem ozemlju Slovenije.

Dežurni zdravnik deluje v ambulanti nujne medicinske pomoči, hkrati pa se odzove na klice na 112 in v primeru potrebe izvozi z reševalnim vozilom na teren. "Ker pri nekaterih stanjih štejejo minute, v katerih bolnik prejme zdravniško pomoč, je sistem z veliko točkami, ki so dokaj enakomerno razpredene po celotni Sloveniji, bistven za preživetje bolnikov. Lep primer je srčni zastoj, kjer vsaka minuta zakasnitve, ko bolnik ne prejme pomoči, zmanjša možnost njegovega preživetje za okoli 10 odstotkov," opozarja naša bralka - zdravnica, ki želi ostati anonimna.

Ker je dežurnih mest relativno veliko, imajo najnujnejši bolniki tako veliko boljše možnosti preživetja ravno zaradi hitre nujne medicinske pomoči, tisti, ki pa so od dežurnih mest precej oddaljeni, pa imajo v primeru hujše bolezni običajno ustrezno slabši zdravstveni izhod.

"Sistem nujne medicinske pomoči trenutno deluje dobro, težave so le v nekaterih krajih, kjer težje zagotovijo dovolj zdravnikov, ki bi pokrivali dežurstva. Kljub temu zaenkrat vsem uspe pokriti nujno zdravstveno oskrbo 365 dni v letu," navaja zdravnica, ki ob tem opozarja na že dva poskusa reorganizacije.

Prvi se je zgodil leta 2015, ko je bila ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc; tedaj se je želelo število mest z dežurnim zdravnikom zmanjšati tako, da bi se določena dežurna mesta ukinila, ljudje pa bi morali na pregled v bolj oddaljene kraje, kjer bi deloval urgentni center; ob nujnem primeru na terenu bi izvozilo reševalno vozilo z reševalci brez zdravnika, ki bi bolnika prepeljalo v urgentni center. "Tako bi morali že tako preobremenjeni urgentni centri, kjer je ponekod čakalna doba za pregled več ur, pregledovati bolnike iz krajev, kjer so jih pred tem pregledovali dežurni zdravniki. To bi seveda čakalne vrste v urgentnih centrih še dodatno podaljšalo," opozarja.

Ker je tej nameri sledila ostra kritika, so načrtovano prenovo nujne medicinske pomoči umaknili, vendar se je leta 2022 pod ministrom Danijelom Bešič Loredanom napovedala praktično enaka reforma. Tako so nameravali zapreti številna dežurna mesta, nekatera pa spremeniti v t.i. SUC, satelitske urgentne centre. Predvidevalo se je, da se 54 točk skrči na 23, ostali deli Slovenije pa bi izgubili dežurnega zdravnika.

Tako bi nujno medicinsko pomoč zagotavljalo dvanajst urgentnih centrov v bolnišnicah, torej v Ljubljani, Brežicah, Celju, Izoli, Jesenicah, Mariboru, Murski Soboti, Trbovljah, Slovenj Gradcu, Novem mestu, Novi Gorici in Ptuju ter enajst satelitskih urgentnih centrov; zanje so bili predvideni Kočevje, Kranj, Postojna, Velenje, Sežana, Tolmin, Ilirska Bistrica, Idrija, Šmarje pri Jelšah in Sevnica. Ker je tudi leta 2022 napovedanim spremembam sledil upor v številnih krajih po Sloveniji, se je projekt ponovno pospravil v predal.

Brež dežurnih zdravnikov tudi v Piranu in Kopru?

"V zadnjih dneh pa je ministrstvo za zdravje napovedalo praktično enak projekt," opozarja zdravnica. "Le da bi tokrat začasno do vzpostavitve vseh SUC ohranili vsa trenutna dežurna mesta. Ker vsi SUC-i še niso zgrajeni, bi to stanje trajalo največ tri leta - 2027 se namreč izteče rok, v katerem bi za ta namen lahko prejeli evropska sredstva, v primeru, če bi bili novi SUC-i do takrat dokončani." To pomeni, da bi se po vzpostavitvi SUC-ov ukinila ostala dežurna mesta, številni kraji, med njimi tudi Koper in Piran, pa bi izgubili dežurnega zdravnika.

"Je pravilna strategija, da krčimo število točk z zdravnikom v času, ko je dostop do zdravnika že tako zelo omejen in številni prebivalci nimajo niti izbranega osebnega zdravnika ali pa čakajo v dolgih čakalnih vrstah?" se sprašuje bralka. "Čakalnice v UC in SUC bodo zaradi vseh bolnikov, ki bodo prišli tudi iz oddaljenih krajev še bolj polne, na obravnavo se bo čakalo dlje, za marsikoga bo lahko zdravniška pomoč prišla prepozno," opozarja zdravnica.

"Strokovno telo urgentne medicine ni nikoli sprejelo sklepa o spremembah, o katerih se trenutno govori. V resnici je v njej precej nasprotnikov omenjenih sprememb, saj se zavedamo, da bo sistem šibkejši in bo naredil še večjo razliko med večjimi in manjšimi kraji," zaključuje svoje razmišljanje zdravnica, ki tudi sama dela v dežurni ambulanti, ki ji grozi zaprtje v primeru sprejetja načrtovanih sprememb.

Kakšen pa je odziv ministrstva?

Za pojasnila smo se obrnili na Ministrstvo za zdravje, zlasti v luči dejstva, da se v slovenski Istri število prebivalcev v času turistične sezone bistveno poveča, zaradi prometnih zastojev pa je lahko vožnja iz Pirana v izolsko bolnišnico nekajkrat daljša kot običajno. Kaj bi torej ukinitev dežurnega zdravnika v Kopru in Piranu pomenila za paciente, ki bi jim bila na takšen način onemogočena pravočasna medicinska pomoč?

Na ministrstvu mirijo in zagotavljajo, da na področju slovenske Istre nova uredba ne prinaša sprememb. "Tudi na področju Obale, ki ima zaradi turizma v poletnem času specifično situacijo, nova Uredba ne prinaša nobenih sprememb na področju organizacije službe Nujne medicinske pomoči (NMP), ki jo na podlagi medsebojnega sporazuma o skupnem zagotavljanju centralne urgentne službe še naprej organizirajo in izvajajo zdravstveni domovi Koper, Piran in Izola. Uredba prinaša samo spremenjen način izvajanja NMP z zdravnikom v ZD Koper in boljše financiranje programov NMP pri omenjenih izvajalcih," navajajo ter dodajajo: "Kakršnakoli sprememba načina izvajanja in/ali optimiziranja sedanjega načina službe NMP se bo izvajala samo v soglasju s stroko in izvajalci."