Po podatkih Finančne uprave RS (Furs) je bilo v letu 2022 kljub sicer ugodni gospodarski aktivnosti davčno potrjenih 913,8 milijona računov, kar je 8,9 odstotka manj kot leta 2019. Ta padec je manjši od zmanjšanja števila zavezancev, ki davčno potrjujejo račune. Leta 2022 je namreč račune potrjevalo 54.644 zavezancev, kar je 1,6 odstotka manj kot leta 2019.

Posebej znaten je upad izdanih računov v nekaterih dejavnostih, ki so kritične z vidika sive ekonomije, so sporočili s finančnega ministrstva. Največji upad so opazili v gradbeništvu, in sicer za 33,3 odstotka v primerjavi z letom 2019. Sledijo dejavnosti osebnih storitev, kot so frizerstvo, kozmetika in pedikura, z 21,6-odstotnim padcem davčno potrjenih računov v omenjenem obdobju, vzdrževanje in popravila motornih vozil z 18,7-odstotnim padcem, trgovina na drobno v cvetličarnah s 17,9-odstotnim padcem ter gostinstvo s 17,2-odstotnim padcem. Znotraj gostinstva se je število izdanih računov pri strežbi pijač zmanjšalo za 25,3 odstotka.

Podatki torej kažejo, da je ukinitev obveznosti izročanja računov privedla vsaj v nekaterih primerih in v nekaterih dejavnostih do povečanja števila neizdanih računov, so komentirali na finančnem ministrstvu. Sistem davčnega potrjevanja računov je bil v Sloveniji uveden z zakonom o davčnem potrjevanju računov januarja 2016, z novelo zakona o davku na dodano vrednost 22. januarja lani pa se je ukinila obveznost glede izročitve računa za dobavljeno blago ali opravljeno storitev.

Že nekaj več kot leto dni torej velja, da mora davčni zavezanec izročiti račun kupcu v papirni obliki le na njegovo zahtevo. To želi zdaj vlada spremeniti z novelo zakona o davčnem postopku, po kateri bi se ponovno določila obveznost izročitve izdanega računa za opravljeno dobavo blaga oziroma opravljeno storitev kupcu. Predlog novele, ki je prav zdaj v parlamentarnem postopku, ponovno uvaja možnost tudi izreka globe za kupce, ki računa ne bi prevzeli.

Ta določba je veljala že pred leti, vendar globa za ta prekršek kupcem ni bila nikoli izrečena, saj so inšpektorji izrekali le ustna opozorila. Na finančnem ministrstvu zato poudarjajo, da je namen te določbe predvsem ozaveščanje kupcev, da je račun treba vzeti. Dodali so še, da je obvezno izročanje računov pomembno tako z vidika obvladovanja sive ekonomije kot z vidika varovanja pravic kupcev. Izročen račun kupcu v prvi vrsti omogoča nadzor nad vsebino računa, nadalje pa mu zagotavlja možnost uveljavljanja reklamacije ali garancije, kadar je to potrebno.

Ker se zavedajo, da ima obveznosti izročanja računov tudi okoljski vpliv, kjer je to le mogoče, pozivajo k izdaji in izročanju računov v elektronski obliki, denimo preko elektronske pošte, aplikacij in podobnega. Elektronsko izročeni računi imajo povsem enako veljavo kot fizično izročeni računi, saj jih kupec lahko uporabi za uveljavljanje reklamacije ali garancije.