Sindikat Marjetice Koper je na vse obalne občine naslovil dopis, v katerem navaja izvajanje javne službe in upravljanje z zavetiščem za zapuščene živali v Sv. Antonu, najprej na podlagi sklepa iz leta 2015, kjer je bilo družbi dodeljeno začasno izvajanje javne službe do javnega razpisa. Z izborom na razpisu Mestne občine Koper (MOK) je bila MK leta 2016 izbrana za upravitelja zavetišča za zapuščene živali za obdobje petih let. Obalno zavetišče deluje na območju vseh štirih obmorskih občin, katerim je MK predložila projekcijo poslovanja po letih. Po zadnjih informacijah odgovora na poslani razpis niso prejeli od nobene izmed njih. 

Predstavniki sindikata so na zadnjem sestanku, ki je potekal 31. avgusta vodstvu in nadzornemu svetu MK predočili, da si prizadevajo za ponovno kandidiranje podjetja v javnem razpisu za izbiro izvajalca javne službe na področju zaščite živali na območju obmorskih občin. Le-ta naj bi bil v prihodnjih tednih izdan s strani MOK.

Sindikat ocenjuje, da v mandatu, ki se trenutno izteka MK, kot izvajalec javne službe, profesionalno in učinkovito upravlja objekt zavetišča in vse obveznosti po sklenjeni pogodbi.

Problematika financiranja zavetišča 

Večina virov financiranja javne službe prihaja iz proračunskih sredstev obalnih občin, ki pa po projekciji zadostujejo zgolj sedmim do osmim mesecem poslovanja. "Sredstva donacij in drugih razpoložljivih virov so minorna, zato je poslovanje zavetišča negativno," pojasnjujejo v sindikatu. "Zato računamo, da bodo mnenja županov obalnih občin šla v smeri dodelitve dodatnih sredstev iz proračunov le-teh, saj obstoječi prihodki ne dosegajo realnih potreb," so še razložili.

V Obalnem zavetišču trenutno biva 131 mačk, v okolici le-tega pa več kot 40 prostoživečih. 

"Dodatna finančna sredstva so za strokovno pravilno izvajanje javne službe nujno potrebna," dodajo sindikati in poudarjajo, da je financiranje zavetišča večleten problem. Težava pomanjkanja sredstev izhaja predvsem iz oskrbe mačk. Zavetišče je namreč leta 2015, pod novim vodstvom, sprejelo tudi to javno službo. Po njihovih besedah je bilo to področje do nastopa MK na precej nezgledni ravni, "težavo pa sedaj v vlogi izvajalca precej učinkovito odpravljamo", so še dodali. Mačke predstavljajo namreč največje breme zavetišča - tako finančno kot kadrovsko. Delo obsega izlov divjih mačk, le-tega opravljajo skoraj vsak dan, nastanitev, oskrbo, hranjenje, čiščenje, razkuževanje, socializacijo in delo z divjimi živalmi, pa tudi zdravljenje, hranjenje mačjih mladičev, ki je potrebno vsakih par ur ter oskrbo in nego poškodovanih mačk. Zaradi tako velikega obsega dela poudarjajo, da v zavetišču potrebujejo dovolj zaposlenih za izvajanje vseh naštetih nalog.  

Delo s psi na drugi strani zavzema v primerjavi z mačkami bistveno manj časa. Tukaj jim na pomoč priskoči veliko prostovoljcev, ki pse sprehajajo, nekateri so pripravljeni za njimi tudi počistiti, z njimi se igrajo, prostovoljci pa zavetiške pse tudi vzgajajo in negujejo. "Število oskrbovanih psov se je od leta 2015 precej znižalo, saj oskrbujemo samo pse s področja obalnih občin," še pojasnjujejo sindikati.

Pri sprehajanju psov na pomoč velikokrat priskočijo tudi prostovoljci. 

30. semptembra 2021 se je tako v obalnem zavetišču nahajalo 13 odraslih psov in 4 mladiči ter kar 131 mačk. Ekipa zavetišča vsakodnevno poskrbi za vse naštete živali, poleg tega pa skrbijo še za 40 in več prostoživečih mačk, ki se nahajajo v okolici zavetišča.

"Pred letom 2015 je bila situacija drugačna. Takrat bremen in stroškov za mačke ni nosil izvajalec javne službe, saj se skrb za mačke ni izvajala v tolikšni meri," pojasnjujejo. "Mačke niso bile cepljene, niso dobivale preventive proti zajedalcem, niso bile mikročipirane in registrirane. Prav tako se tedaj ni v tolikšni meri skrbelo za njihovo splošno oskrbo in hranjenje," dodajajo. Za mačke so takrat v največji meri skrbeli prostovoljci, ki po besedah sindikatov, niso dosegali zakonsko obveznih zahtev. "Raven oskrbe je bila na neprofesionalni ravni." 

Novela Zakona o zaščiti živali bo vsaj delno razbremenila bilanco upravljalca.

Čeprav je sedaj to področje urejeno, se dodeljeni proračunski zneski za delovanje javne službe od leta 2015 niso zvišali sorazmerno z dodatnim povečanim obsegom dela in nastalimi stroški. Ugoden vidik reševanja tega problema vidijo v nedavno sprejeti noveli Zakona o zaščiti živali, ki v 31. členu predvideva po 120. dnevu bivanja oskrbe živali plačilo iz sredstev Republike Slovenije. Del stroškov, ki jih je do sedaj v celoti plačevala MK, bo tako prešel tudi v breme države in s tem razbremenil bilanco upravljalca.

Nov javni razpis: Višja proračunska sredstva in ohranjanje doseženih standardov kakovostnega dela

Po oceni sindikata MK izpolnjuje vse zahtevane pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec javne službe in izkazuje ustrezne izkušnje na področju opravljanja le-te, razpolaga pa tudi s strokovno ekipo zaposlenih in usposobljenih oskrbnikov živali. Sindikat tako od MK pričakuje, da odgovorno pristopi na pričakovani javni razpis za obdobje naslednjih petih let. Prav tako si sindikat na vseh nivojih prizadeva za ohranitev delovnih mest ekipe sodelavcev na lokaciji zavetišča v Dvorih, ki so svojemu delu posvetili nešteto prostovoljnih ur, da so lahko v le-tem vzpostavili sedanje standarde.

S podporo občanov obalnih občin, ljubiteljev živali in lokalnih društev pa apelirajo tudi na vse župane in predvsem na MOK, da v pripravah na novi javni razpis razmislijo o zagotavljanju višjih proračunskih sredstev za vzdržno finančno delovanje zavetišča, da le-to ne preide na raven delovanja pred letom 2015. "To bi bil korak desetletja nazaj glede zagotavljanja dobrobiti zapuščenih živali in z vidika lokalne ureditve tega področja," še dodajajo. Skladno s tem poudarjajo, da naj se v novem razpisu določijo merila in nivo kakovosti, kakršnega mora zavetišče dosegati.