Kot so zapisali pri Mediani, je delež prebivalcev Slovenije, ki menijo, da se bo običajno življenje kot posledica koronavirusa spremenilo na slabše, ves čas epidemije naraščal. V aprilski raziskavi je bilo takšnih 49 odstotkov, v zadnji raziskavi pa 55. Hkrati upada delež tistih, ki menijo, da se bo običajno življenje spremenilo na bolje. Aprila jih je bilo 16 odstotkov, v juliju pa 11.

Delež zaskrbljenih in zelo zaskrbljenih za svoje življenje in življenje bližnjih je po uvedbi ukrepov v začetku epidemije do sredine maja kontinuirano upadal, in sicer je bilo maja med zaskrbljenimi 61 odstotkov vseh anketirancev, v marcu pa jih je bilo 38 odstotkov. Delež zaskrbljenih je v zadnjem merjenju ponovno nekoliko narasel, so ugotovili pri Mediani.

Hkrati so v zadnjem merjenju zaznali precejšen upad tistih, ki niso ali sploh niso zaskrbljeni. Delež tistih, ki svoj nivo zaskrbljenosti ocenjujejo nekje na sredini, pa je bil skozi vse raziskave približno enak in se giblje med 21 in 26 odstotki, so zapisali pri Mediani. Pogled prebivalcev Slovenije na prihodnost z vidika pričakovanj, kdaj se bodo razmere stabilizirale, je po oceni Mediane "precej pesimističen". Tistih, ki menijo, da bomo na normalizacijo čakali do eno leto, je 31 odstotkov, 29 odstotkov pričakuje več kot eno leto, tretjina pa jih meni, da življenje ne bo nikoli več takšno, kot je bilo pred epidemijo koronavirusa.

Raziskavo je izvedel Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana med 9. in 10. julijem 2020 z metodo spletnega anketiranja v okviru Medianinega spletnega panela. V raziskavi je sodelovalo 506 polnoletnih prebivalcev Slovenije, ki so po spolu, starosti in regiji reprezentativni za prebivalstvo Slovenije.