Pred dnevi je Bejrut prizadela silovita eksplozija v pristanišču, kjer so več let hranili amonijev nitrat. V edinem slovenskem pristanišču pa so danes zagotovili, da ne skladiščijo te snovi, za vse nevarne snovi pa so opredeljeni protokoli.

Naftne derivate, alkohole, rastlinska olja in podobno blago skladiščijo v rezervoarjih, ki so zgrajeni in vzdrževani v skladu z najvišjimi varnostnimi standardi in omogočajo učinkovit nadzor in hitro ukrepanje, saj imajo vgrajene senzorje, videonadzor, protipožarni sistem in 24-urno fizično varovanje.

Luka Koper mora kot imetnica okoljevarstvenega dovoljenja za obrate večjega tveganja ob vsaki večji spremembi količin ali vrste nevarnih tovorov vložiti predlog za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja. Zagotovili so še, da v Kopru nimajo zapuščenih ladij oz. tovorov, kjer bi se lahko nenadzorovano nahajale nevarne snovi.

Amonijev nitrat je sol, ki nastane po reakciji amoniaka in dušikove kisline. Je glavna sestavina več vrst gnojil. Dobi se ga v granulah, ki se v stiku z vlago hitro raztopijo in oddajo zemlji dušik, glavno sestavino za rast rastlin. V kombinaciji s tekočimi gorivi pa amonijev nitrat postane eksploziven, zato ga pogosto uporabljajo tudi v terorističnih napadih.

Kot sta poročala časnika Finance in Delo, v Sloveniji ni proizvodnje amonijevega nitrata, skladišči pa ga lahko pet družb, saj je snov med drugim uporabna tudi kot eksploziv v kamnolomih in je sestavina umetnih gnojil. Nobena od petih po okoljevarstvenem dovoljenju zaradi shranjevanja amonijevega nitrata ne pomeni večjega tveganja za okolje.

V družbi Agroruše v Rušah in v Belinki Perkemiji v Ljubljani lahko skladiščijo po pol tone amonijevega nitrata, v skladišču eksplozivov Hrastovec lahko družba Minervo skladišči 28,2 tone, družba Proeks pa 41,4 tone. TKI Hrastnik lahko v Hrastniku skladišči do dve toni amonijevega nitrata.

Za torkovo eksplozijo v Bejrutu naj bi bilo po sicer še neuradnih informacijah krivo nepravilno skladiščenje 2750 ton amonijevega nitrata v pristanišču.

Eksplozija amonijevega nitrata je bila sicer po svetu doslej razlog več industrijskih nesreč, med njimi v tovarni umetnih gnojil v Teksasu v ZDA leta 2013, ko je umrlo 15 ljudi. Šlo naj bi sicer za sabotažo. Nenamerna pa je bila nesreča v kemični tovarni v Toulousu v Franciji leta 2001, ko je umrlo 31 ljudi.