Tako so bile v torek videti Atene, ko so oblaki prinesli saharski pesek oz. prah.

Na Agencijo za okolje RS (Arso) smo vprašali, ali je mogoče, da bi tako koncentrirane količine saharskega peska prineslo vse do nas in bi imeli podoben pojav, kot ga imajo občasno Grki? Kaj poleg saharskega peska še vsebujejo ti oblaki, saj so Grki izdali opozorilo zaradi onesnaženosti zraka – morda snovi, ki so škodljive in se je v tem času bolje zadrževati v zaprtih prostorih? Pa tudi, kako pogosto se jim v Grčiji zgodi ta pojav?

"Ne samo v Grčiji, tudi v Slovenijo večkrat letno prinese puščavski prah, običajno z južnimi vetrovi pride prav iz Sahare. Zaradi visokih temperatur in močnega vetra se prašni delci iz puščave dvignejo zelo visoko in prepotujejo daljše razdalje. Državne merilne mreže pa to zaznajo kot povišanje delcev PM10. Trenutno v Sloveniji ni puščavskega prahu, nazadnje je bil v večjih količinah prisoten med velikonočnimi prazniki, o čemer smo tudi obveščali in opozarjali," so na naša vprašanja odgovorili na Arsu.

PM10 delci vstopajo v telo preko pljuč in povzročajo oksidativni stres, ki vodi v vnetje, pojasnjuje Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). To poslabša bolezni dihal in ob dolgotrajnem delovanju vodi v zmanjšanje delovanja pljuč. Preko mediatorjev vnetja povzročajo povečane koncentracije koagulacijskih faktorjev, nastanek krvnih strdkov, kar lahko vodi v nastanek možganskega in srčnega infarkta.

Povzročajo motnje srčnega ritma in večajo ishemijo miokarda. Delujejo tudi na žilni sistem, povzročajo in pospešujejo nastanek ateroskleroze, povzročajo vazokonstrikcijo in povišan krvni tlak. Dolgotrajna izpostavljenost povzroča in pospešuje razvoj arterioskleroze. Učinek delcev PM10 na srčno-žilne bolezni je močnejši kot na bolezni dihal. Pri otroci dolgotrajna izpostavljenost povečuje verjetnost za nastanek astme in alergijskih bolezni, vnetij ušes in grla, zmanjšuje pljučne funkcije.