Lovro z mamo Urško

Lovrova zgodba se je začela v 31. tednu nosečnosti, ko je njegovi mami Urški Krenker odtekla voda in so jo z reševalnim vozilom urgentno prepeljali v mariborsko porodnišnico, kjer naj bi opravili carski rez.

"Namesto tega so se odločili, da bodo počakali na naravni porod. Tri dni sem bila v porodni sobi. Bila je sreda, ko sem prišla," pripoveduje bolečo izkušnjo Urška in nadaljuje:

"V petek so se odločili, da grem na oddelek. Povedala sem, da me boli ledveni predel, a so sestre rekle, da ko bodo pravi popadki, bom že vedela. Celo noč sem bila v bolečinah. Zjutraj sem sestram povedala, da me konkretno boli. Rekle so, naj počakam vizito. Ko je prišla, so bili popadki na tri minute, zato sem bila takoj prepeljana nazaj v porodno sobo."

"Če ne dosežeš hitro rezultatov, nisi več na njihovem seznamu"

Kot pripoveduje po grenki izkušnji Urška, so sledile protibolečinske terapije, umetni popadki in istočasno naravni popadki, predvsem pa čakanje.

"Ko sem v porodni sobi vprašala, kdaj mislijo sprožiti porod, so rekli, da čakajo popadke ali infekt. Tega stavka ne bom nikoli pozabila, ker je na koncu res prišlo do sepse in krvavitev pri Lovru. Ob 14. uri nisem več zmogla in sem jih zaprosila, naj naredijo carski rez. Ob 17. uri so mi prišli povedati, da ga bodo opravili. Lovro je že imel dihalno stisko, krvavel je v dihala in prebavila. To se je dogajalo v noči na soboto. V ponedeljek je imel že tretjo stopnjo možganske krvavitve."

Po preselitvi v Kamnik je Urška spoznala novega partnerja, s katerim imata mlajšo hčerko. In kot poudarja, je za Lovra naredil največ, kar je lahko, a se je mlada družina znašla v stiski, finančno povsem izčrpana. Prvotno jim je bilo rečeno, da bo sin hodil v ljubljanski rehabilitacijski center Soča vsakih šest mesecev. "V Soči je imel razgibavanje. A pri njih je tako, da če ne dosežeš hitro rezultata, nisi več na njihovem seznamu. Eni imajo prioritete, drugi ne. Terapije so začeli prestavljati," pravi Urška.

Da bi Lovru pomagala, sta mu starša začela plačevati nevrofizioterapije pri zasebniku. Tritedenski sklop terapij in obravnav, ki traja šest ur dnevno, stane 3900 evrov. Kot poudarja mama, je bil rezultat viden:

"Lovro ima boljši položaj glave in sedenja. Vemo, da ne moremo pričakovati, da bo shodil ali kaj podobnega. Gre za terapije, ki mu izboljšajo življenje. Z njimi preprečujemo spremembe položaja rok, stopal, drže, skoliozo."

Da je situacija za takšne primere, kot je Lovrov, še težja, je svoje dodal novi koronavirus. Mama zdaj z njim telovadi doma. Je pa v Soči zaprosila za ponovno obravnavo. "A je spet problem, ker mora biti zaradi ukrepov hospitaliziran 14 dni, imamo pa še mlajšo hčerko, za katero nimamo varstva. Partner ima avtopralnico in mu je promet v zadnjem času padel za 70 odstotkov."

Zdravljenje z matičnimi celicami

Da sta sinu plačala zasebne terapije, sta najela vsak svoj kredit, ki ju še nista v celoti poplačala. Vsa ta leta so iskali tudi alternativne možnosti zdravljenja, kot je zdravljenje z matičnimi celicami. "In smo tudi našli kliniko v ZDA, vendar za Lovra ni prišlo v poštev, ker je bilo ob rojstvu vse septično in mu matičnih celic ni bilo mogoče odvzeti. Potem smo našli kliniko v Iranu, vendar se zaradi tamkajšnjih razmer nismo odločili jih obiskati."

Novo upanje za mlada starša in Lovra je klinika Mcell v Ukrajini.

"Trenutno izpolnjujem 14 strani dokumentacije, saj se na osnovi tega odločijo, ali bodo nekoga vzeli v obravnavo. Naš načrt ni, da bo Lovro po takšnem zdravljenju shodil. Cilj je, da bo imel možnost samostojnega sedenja, boljše drže glave, stabilizacijo trupa, da bo samostojno segal po stvareh. Vemo, da ne bo prosto tekal okrog, ker so bile poškodbe možganov ob porodu prevelike. Lovro razume vse, le povedati ne more."

Ceno obravnave na omenjeni ukrajinski kliniki odločijo glede na diagnozo, a naj bi znašala po približnih ocenah okoli 10.000 evrov na terapijo. Koliko terapij bo nekdo potreboval, je odvisno od vsakega posameznika. Lahko je dovolj ena, lahko pa jih potrebuje tudi štiri ali pet. Cilj staršev je, da sina s fizioterapijami spravita v dobro fizično kondicijo, saj ga čaka med drugim operacija kolkov, po kateri bo okreval šest tednov in bodo mišice takrat uplahnile.

Urška, ki skrbi za sina, dobi 588 evrov in še 200 evrov za nego. Situacija se je toliko poslabšala, da je zaprosila pri CSD za pomoč. Urška resnično upa, da ji bo uspelo nekaj podobnega, kar je uspelo mami malega Krisa Zudicha iz Kopra. Zato upa in prosi, kdor je pripravljen pomagati na kakršenkoli način, da bi sinu pomagala izboljšati zdravstveno stanje oziroma kvaliteto življenja.