"Avtoštoparsko potovanje sem začel v Helsinkih na Finskem 1. aprila ob 21.17 po lokalnem času in ga končal v Haldnu na Norveškem 22. aprila ob 13.15 uri. Vseh voznikov je bilo 161, preštopal pa sem 12.650 kilometrov. Skupaj s potjo na startno mesto in iz cilja domov se je nabralo 211 voznikov, kilometrov pa 17.350. Tako se je moj števec, ki sem ga pognal leta 1984, zdaj ustavil pri 468.450 kilometrih, kar bi zneslo za 11 in pol krogov okoli zemeljske oble," je svoj tokratni in dosedanje podvige opisal Ipavec. Za celotno potovanje je porabil zelo malo denarja - v žepu je imel nekaj manj kot 200 evrov.

Za Ipavca je zanimiva tudi statistika tega zadnjega potovanja - ustavilo mu je 13 odstotkov žensk, tovornjakov je bilo 15 odstotkov. Med vozniki, ki so mu ustavili, je bilo največ rojenih leta 1967 (10), 1974 (9) in 1981 (8). Avtoštoparski prevoz je najhitreje dobil v Romuniji, Franciji in na Poljskem, najslabše pa so se pri ustavljanju štoparjem odrezali Španci, Norvežani in Italijani. "Francozinj je bilo kar 43 odstotkov od vseh voznic na tem potovanju, kot najbolj radodarni pa so se izkazali Nizozemci, Srbi in Rusi. Najdalj sem čakal v Bolgariji, kar devet ur, petino vseh prevozov pa sem dobil v zgolj petih minutah," je še navedel v svojem zapisu o tokratnem rekordu.

Na takem potovanju je vreme še kako pomembno. Na poti je imel večinoma suho vreme, ob dežju na Balkanu pa ga je čakal tudi sneg v Latviji. Poleg same poti so bili zanimivi tudi dogodki na poti - v Franciji se je srečal z rumenimi jopiči, v Vatikanu je na cvetno nedeljo videl papeža, na nekaj državnih mejah je imel "zaradi dolgega jezika" težave, vse svoje izkušnje pa je moral uporabiti za zastonj ali poceni vožnjo s trajekti.

Ipavec je sicer aprila 2015 v desetih dneh preštopal 31 evropskih držav, marca lani pa deset držav v enem dnevu. O svojih rekordih piše knjige, doma pa je postavil tudi prvi avtoštoparski muzej na svetu.