Kot je uvodoma povedala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, interventni zakon vključuje nujne in ciljno usmerjene ukrepe v zdravstvu, s katerimi bo odločilno vplival na organizacijo zdravstvenega sistema. Interventni zakon primarno prinaša nekatere pravne podlage za uvajanje obveznega zdravstvenega prispevka, je pojasnila.

Zakon prinaša tudi ukrepe na področju zmanjšanja posledic absentizma, ki vplivajo na zagotavljanje stabilnost delovanja zdravstvene blagajne. Tako zakon znova podaljšuje odboje prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni, hkrati pa omejuje višino bolniških nadomestil na 2,5-kratnik povprečne mesečne bruto plače.

Med ukrepi je ministrica izpostavila še olajšanje pogojev za pridobivanje zdravstvenega kadra iz tujine z odpravo administrativnih omejitev, pa tudi podaljšanje ukrepa dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Zakon določa tudi dodatke za "bolj aktivne" ambulante družinske medicine ter otroške in šolske dispanzerje. Prav tako naslavlja ukrepanje v posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, je dodala.

Predlog zakona je v ponedeljek obravnaval odbor ZD za zdravstvo, ki je sprejel številna koalicijska dopolnila. Tudi pred današnjo obravnavo zakona so koalicijski poslanci vložili nekaj dopolnil, ki jih je DZ sprejel. Tokrat gre večinoma za nomotehnične popravke, ki sledijo usmeritvam zakonodajno pravne službe. Zopet so spremenili ime zakona. Tako se zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin po novem imenuje zakona o interventnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin.

Dopolnila, ki pa jih DZ ni sprejel, so ločeno vložili tudi poslanci SDS in NSi. Med drugim so zopet predlagali črtanje člena, ki ponovno podaljšuje izplačevanje bolniških nadomestil v breme delodajalcev.

Zakon po besedah poslancev Svobode in Levice prinaša številne dobre rešitve. Po oceni Svobode pravilno odmerjeni ukrepi, ki kličejo po njihovi čimprejšnji vpeljavi, opravičujejo parlamentarno obravnavo po nujnem postopku. V Levici pa so med drugim izpostavili 49. člen, po katerem bo moralo izdano soglasje za popoldansko delo zdravstvenih delavcev nujno spremljati tudi obrazloženo mnenje vodje oddelka.

Da zakon prinaša precej dobrih in nujnih rešitev, so poudarili tudi v SD, a so bili do njega vseeno precej kritični. Rešitve v predlogu zakona so parcialne, ukrepi na področju bolniških odsotnosti pa so bili pripravljeni brez socialnega dialoga. Na kritike SD se je odzvala poslanka Levice Nataša Sukič. V Levici po njenih besedah ne razumejo SD in "njihovega držanja štange raznim lobijem, lobističnim interesom, ki zagotovo niso v korist javnemu zdravstvenemu sistemu in javnemu interesu".

Na pomanjkanje socialnega dialoga pri pripravi zakona so sicer opozarjali tudi v SDS in NSi. Zakon je po oceni SDS pokazal, da vlada ne zna urediti kaosa, ki vlada v zdravstvu. V NSi pa so izpostavili, da zakon pacienta ne postavlja v središče. Oboji so nasprotovali tudi vnovičnemu podaljšanju obdobja izplačevanja bolniških odsotnosti v breme delodajalca z 20 na 30 dni.