Koprski zapor je bil zgrajen za kapaciteto 106 zapornikov. Trenutno je v njem zaprtih 167 oseb, kar predstavlja 158-odstotno zasedenost. Tudi v Kopru sta prevladujoči težavi prezasedenost in pomanjkanje pravosodnih policistov. Premalo kadra je v slovenskih zaporih dolgoletna težava. "Razmere pa so se v zadnjem letu zaostrile zaradi velikega porasta števila zaprtih oseb," odgovarjajo na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.

Koliko pravosodnih policistov je trenutno zaposlenih v koprskem zaporu, na upravi ne razkrivajo, ker gre za občutljiv podatek. Poudarjajo pa, da neprestano objavljajo prosta delovna mesta za zaposlitev novih pravosodnih policistov in opozarjajo na še eno pomembno podrobnost, ki jo javnost bolj kot ne spregleda. "Pravilno poimenovanje poklica je že od leta 2008 izključno pravosodni policist," in ne paznik, kot se obče javno pogosto uporablja.

V koprskem zaporu je od 167 zaprtih oseb trenutno 132 tujcev in od tega jih je tam 116 zaradi kaznivega dejanja tihotapljenja ljudi preko državne meje.

Mamila in pretepi med zaporniki niso redkost

Seveda pa prezasedenost in premalo zaposlenih nista edini težavi za rešetkami. V lanskem letu so v koprskem zaporu zabeležili 18 najdb mamil oziroma prepovedanih snovi, od tega je v danajstih primerih šlo za zasege različnih tablet. Čeprav imajo za zaprte osebe, ki imajo težave z uživanjem mamil, izdelano strategijo zdravljenja in obravnave z namenom, da bi vzpostavili in vzdrževali abstinenco.

Občasno se pravosodni policisti soočajo tudi z nasiljem, pretepi med zaporniki in drugimi incidenti. Kljub usmerjanju v mirno reševanje sporov, so lani v koprskem zaporu zabeležili 29 konfliktov med zaporniki.

Potem so tu še zaporniki z diagnosticirano duševno motnjo ali drugimi psihičnimi težavami, zaradi katerih so lahko potencialno nevarni in ogrožajoči za druge. Na vprašanje, ali so zaprti skupaj z ostalimi zaporniki, ali so nastanjeni posebej, na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij odgovarjajo:

"V zaporu se lahko izvaja poseben strožji režim, kamor se med drugim namesti tudi obsojence, ki s svojim vedenjem huje motijo druge obsojence ali delavce zavoda, so nevarni, ker ogrožajo življenje ali zdravje drugih, ali so ogroženi, ker jih ogrožajo ali jim grozijo drugi obsojenci. Odločba o namestitvi se izda za čas, ko obstajajo razlogi za takšno nemestitev, slednji pa se redno preverjajo."

V primeru zdravstvenih indikacij zaprto lahko namestijo tudi v Enoto za forenzično psihiatrijo.

Oddelek za forenzično psihiatrijo UKC Maribor

Na vprašanje, ali se v koprskem zaporu občasno soočajo z izbruhi nalezljivih bolezni in katerih, če je odgovor pritrdilen, odgovarjajo:

"Ključno v vseh zaporih je predvsem usmerjanje v preventivne aktivnosti na tem področju. Zato je prepoznana potreba po strokovnem izobraževanju zaprtih oseb ter zaposlenih na temo preventivne dejavnosti za preprečevanje in zmanjševanje možnosti okužb z nalezljivimi boleznimi. Informiranje o preventivnih ravnanjih namreč prispeva k bolj varnemu sobivanju zaprtih oseb in zaposlenih. Izobraževanje kot ena od oblik preventivnega ravnanja pomembno prispeva tudi pri zmanjševanju širjenja različnih bolezni v zaporih in krepitvi pozitivnih vrednot do zdravja. V okviru predavanj se glede na specifičnost zaporskega okolja naslovi vsebine, kot so: nevarnosti okužb z nalezljivimi boleznimi, preprečevanje in preventivni ukrepi, ki jih je treba izvajati, preseganje predsodkov in stigme ter cepljenje."

Nekateri kuhajo, perejo, likajo

In še vprašanje, ali zaporniki v koprski zaporu delajo in kaj delajo. "Zaprte osebe so razporejene na delo v skladu s sistemizacijo delovnih mest. V okviru hišnih del zaprte osebe lahko dela opravljajo v kuhinji, zavodski pralnici in likalnici, pri vzdrževalnih delih in podobno. V Zavodu za prestajanje kazni Koper v okviru Javno gospodarskega zavoda Rinka zagotavljamo zaprtim delo, povezano z brizganjem plastomerov (montiranje, sestavljanje, pakiranje). Zaprte osebe, ki niso sposobne za delo, usmerjamo v delovno terapijo. Zaprti, ki prestajajo zapor ob koncu tedna, pa lahko nadaljujejo z delom, ki so ga opravljali pred nastopom zaporne kazni."

Poslanci so pred dvema tednoma na izredni seji s 46 glasovi za in 23 proti sprejeli novelo Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij. Ta določa začasne ukrepe, ki naj bi nekoliko izboljšali stanje v naših zaporih. Eden od ukrepov je, da lahko delo pravosodnega policista opravljajo tudi drugi zaposleni v upravi, ki so bili v preteklosti že zaposleni na tem delovnem mestu. Drugi ukrep je možnost prekinitve prestajanja zaporne kazni in tretji ukrep, možnost odloga nastopa zaporne kazni.

Slovenija je zaradi neustreznih razmer v zaporih plačala že več kot 560.000 evrov

Novela naslavlja še nekatere druge spremembe. In sicer, da obsojenci lahko vložijo prošnjo za izvršitev kazni zapora s hišnim zaporom ali delom v splošno korist tudi v času prestajanja zaporne kazni. O predčasnem odpustu obsojenca iz zapora šest mesecev pred iztekom kazni lahko odloča direktor zapora (po veljavnem zakonu je bilo to možno tri mesece pred iztekom kazni). Novela pa tudi jasneje določa računanje izteka kazni osebi, ki ji je bil izrečen nadomestni zapor ali zapor v skladu z zakonom, ki ureja prekrške, ali zakonom, ki ureja izvršbo in zavarovanje.

Kot je ob sprejetju novele zakona dejala pravosodna ministrica Andreja Katič, je bila večina predlaganih ukrepov uveljavljena že v času covida, kot je možnost prekinitve prestajanja kazni zapora ali možnost odloga nastopa zaporne kazni.

Andreja Katič

Zaradi neustreznih razmer v ljubljanskem zaporu v letih 2009 in 2010 je Evropsko sodišče za človekove pravice leta 2012 Slovenijo že kaznovalo. Odškodnine so znašale 360.000 evrov. Poleg tega je bilo zaradi neustreznih razmer v zaporih, na osnovi pravnomočnih sodb slovenskih sodišč, izplačanih več kot 200.000 evrov.

Kaj je tako močno povečalo število zapornikov?

Leta 2021 je bila na predlog državnega sveta zaostrena kazen v 308. členu Kazenskega zakonika, ko gre za tihotapce ilegalnih migrantov čez državno mejo. Tretji člen določa kazen od treh do desetih let zapora. Če je kaznivo dejanje storjeno v hudodelski združbi, pa celo do 15 let zapora.

Pravna stroka je sicer po eni strani ocenila, da bo dolgotrajno zapiranje teh kriminalcev morda imelo kontraproduktiven učinek in da bi bilo bolj primerno te ljudi čim prej izgnati iz Slovenije, po možnosti neposredno v državo izvora, torej v državo, od koder je tihotapec doma. Pa tudi, jim morda s pravnimi ukrepi onemogočiti prosto gibanje na območju EU in Schengenskega prostora.

Migracije v zahodni Evropi so resen problem, a tudi rezultat obdobja šestdesetih in sedemdesetih let, ko je Nemčija intenzivno iskala tujo delovno silo, da bi zadostila zahtevam kapitala. Izkušnje 'gastarbajterjev' iz takratne Jugoslavije, Turčije, Grčije, itd. z visokim življenjskim standardom so imele učinek, zaradi katerega so se začeli odpravljati na pot tudi ljudje iz Bližnjega Vzhoda in Afrike. V zadnjih desetletijih so se razmere spremenile tako v državah, od koder ilegalni migranti prihajajo, kot v ciljnih državah in migracije so postale resen (politični) problem.