Giorgia Meloni

Predčasne parlamentarne volitve v Italiji so bile 25. septembra. Na njih je slavila desnica - poleg Bratov Italije so v desni koaliciji še Liga Mattea Salvinija in Naprej Italija Silvia Berlusconija. Desnica bo imela večino tako v poslanski zbornici kot v senatu.

Znotraj desnega pola so bili prepričljivi zmagovalci Bratje Italije, zato se njihovi vodji obeta položaj premierke.

Največja opozicijska stranka v novem parlamentu bo levosredinska Demokratska stranka, v vrstah katere je tudi edina slovenska predstavnica v parlamentu v Rimu. Mesto v senatu je obdržala Tatjana Rojc.

V novem parlamentu bo za tretjino manj poslancev oziroma senatorjev kot doslej. V skladu z reformo iz leta 2020 se je število članov poslanske zbornice s 630 zmanjšalo na 400, število senatorjev pa s 315 na 200. V senatu je poleg izvoljenih tudi pet dosmrtnih senatorjev.

V Italiji sta domova parlamenta enakovredna, drug od drugega sta neodvisna, na skupni seji se sestaneta le v točno določenih primerih.

V četrtek se bodo najprej sešli senatorji, sejo bi moral voditi najstarejši med njimi, nekdanji predsednik in dosmrtni senator, 95-letni Giorgio Napolitano. Ker ima težave z zdravjem, naj bi ga nadomestila 92-letna dosmrtna senatorka, ki je preživela holokavst, Liliana Segre.

Sledilo bo ustanovno zasedanje poslanske zbornice, ki ga bo vodil Ettore Rosato, v preteklem mandatu njen podpredsednik.

Oba domova morata najprej izvoliti svoje vodstvo. Po poročanju italijanskih medijev se nova vladna koalicija ne namerava držati nenapisanega pravila, da vodenje enega od domov parlamenta pripade opoziciji.

Za vodenje senata se potegujeta predstavnik Lige Roberto Calderoli in drugi človek Bratov Italije Ignazio La Russa. Če bi slednji postal predsednik senata, naj bi mesto predsednika poslanske zbornice pripadlo dolgoletnemu vodji Ligine poslanske skupine Riccardu Molinariju.

Šele po izvolitvi predsednikov obeh domov parlamenta bo lahko predsednik republike Sergio Mattarella začel uradna posvetovanja o sestavi nove vlade.

Ob nejasnem izidu volitev so lahko ta dolgotrajna. Tokrat posvetovanja z vodstvom parlamenta in vodji parlamentarnih strank verjetno ne bodo trajala več kot nekaj dni.

Ko predsednik oceni, da ima kandidat za premierja za seboj dovolj podpore za izglasovanje zaupnice v parlamentu, mu poveri mandat za sestavo vlade.

Ker so se stranke desne koalicije pred volitvami dogovorile, da bo premier iz tiste med njimi, ki bo na volitvah dobila največ glasov, bo mandat dobila Georgia Meloni.

Predsednik republike ima v Italiji po ustavi precej pristojnosti v zvezi z imenovanjem vlade. Med drugim lahko zavrne predlog mandatarja za zasedbo katerega od ministrskih mest.

Tako italijanski tisk ugiba, da Mattarella ne bi potrdil morebitnega imenovanja vodje Lige Salvinija na mesto notranjega ministra, saj proti njemu teče sodni postopek zaradi zlorabe položaja v času, ko je prvič vodil notranje ministrstvo.

Medtem ko uradnih pogovorov o vladi še ni, pogajanja o tem znotraj desne koalicije tečejo že nekaj časa. Meloni napoveduje, da bo oblikovala vlado, ki bo na visoki ravni, ključne za sodelovanje v njej pa bodo sposobnosti posameznikov.

"Pripravljeni smo na novo napisati usodo naroda z močno in enotno vlado z avtoriteto," je v torek zapisala na Twitterju.

Znano je, da namerava nova premierka nekatere ključne položaje v vladi prepustiti tehnokratom. Ugibanj o imenih je veliko, končne odločitve pa še niso znane.

Za vodenje gospodarskega ministrstva je želela Meloni pridobiti člana sveta Evropske centralne banke Fabia Panetto, a naj bi ta po poročanju medijev sodelovanje v vladi zavrnil. Kot možna kandidata se omenjata še direktor v družbi Morgan Stanley Domenico Siniscalco, ki je ta položaj zasedal že pred 18 leti, ter nekdanji šef italijanske centralne banke Daniele Franco.

Na mestu ministra za energetiko bi Meloni rada obdržala Roberta Cingolanija, znanstvenika iz odhajajoče vlade Maria Draghija.

Italijanski mediji kot možnega kandidata omenjajo tudi izvršnega direktorja naftne družbe Eni Claudia Descalzija, a bi to pomenilo, da bi v ključnem času sklepanja dogovorov o dobavi plina iz Severne Afrike družba ostala brez vodstva.

Draghijeva vlada se je v ponedeljek sestala na zadnji seji, zadnja naloga dosedanjega premierja, ki je bil na položaju 20 mesecev, pa bo udeležba na vrhu EU 20. in 21. oktobra.

Takoj po prevzemu položaja se bo morala nova vlada lotiti priprave proračuna za prihodnje leto, ki ga je treba potrditi do 31. decembra. Do tega datuma bo morala izpolniti tudi najmanj 26 od 55 pogojev za sprostitev druge tranše sredstev iz evropskega sklada za okrevanje spomladi prihodnje leto.