Franc Bogovič

Bogovič priznava, da je sodbo sodišča treba še v celoti proučiti, po njegovih prvih ocenah pa gre za politično zaušnico Židanu, ki je bil kmetijski minister v času, ko je Evropska komisija Hrvaški dovolila uporabo geografske označbe vina Hrvatska Istra, na katerem je lahko kot sorta trte naveden teran.

"Seveda je treba takoj poudariti, da vino teran, ki ga na Krasu pridelujejo generacije slovenskih vinarjev iz sorte trte refošk, ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla," je poudaril Bogovič. Ostaja pa "grenak priokus", je zapisal v sporočilu za javnost.

Bogovič: Še en diplomatski poraz za Slovenijo

Današnja sodba je po oceni Bogoviča "končni rezultat mnogo pretirane samozavesti in kategoričnega zavračanja kakršnihkoli pogovorov o tej zadevi s strani takratnega kmetijskega ministra Židana, tako s predstavniki Hrvaške kot tudi Evropske komisije v letih 2014 in 2015, ko se je delegirani akt sprejemal na Evropski komisiji".

"V času, ko sem sam zasedal položaj ministra za kmetijstvo in okolje, sem v primeru, ko so nam Avstrijci na podoben način želeli 'vzeti' kranjsko klobaso, v ustreznem dialogu in pogajanjih le-to uspel preprečiti. Zato že ves čas trdim, da bi bilo treba enako postopati tudi v primeru terana," je dodal.

Po blamaži z arbitražo gre tako pri zadevi teran po njegovi oceni za še en diplomatski poraz Slovenije s Hrvaško, v katerem bodo ponovno najkrajšo potegnili tisti, ki so zanj najmanj krivi. V tem primeru so to kraški vinogradniki, je sklenil.

"Obžalujem, da je očitno v predhodnem postopku, ko bi diplomacija lahko pravočasno reagirala, ko bi seznanila in se promptno odzvala in imela vzpostavljene vse povezave, da bi bila seznanjena z dogajanjem na ravni EU ene od članic, očitno zaspala," je dejal zunanji minister Logar.

Anže Logar

Logar napovedal razpravo v državnem zboru: Teran je treba v vsakem primeru zaščititi

Na novinarsko vprašanje je dejal, da bi bilo treba teran "v vsakem primeru zaščititi". "Vendar nisem čisto prepričan, da je Slovenija pravočasno zaznala, kaj se dogaja v krogih Evropske komisije," je bil kritičen.

Hkrati je napovedal razpravo o tem v državnem zboru, pri tem pa je obljubil aktivno sodelovanje zunanjega ministrstva. Napovedal je tudi, da bodo na ministrstvu preučili vse aktivnosti v povezavi s tem primerom.

"Verjetno pa se je treba vprašati tudi o odgovornosti tistih, ki so se odločili za tožbo, ki smo jo izgubili. Spomnimo se še neke druge tožbe, ki smo jo tudi izgubili. In izgubljene tožbe zagotovo ne pričajo o aktivnem, samozavestnem zunanjepolitičnem delovanju, ki bi izboljševalo mesto, vpliv in ugled zunanje politike, ampak prej nasprotno," je dejal Logar. Napovedal je tudi, da namerava odločitev sodišča podrobno preučiti.

Slovenski strokovnjaki so argumente za zaščito terana pripravili na osnovi dejstev - zgodovine, specifike "terroirja", slovenske kulturne dediščine in tradicije, je spomnil enolog Vodopivec. Odločitev sodišča EU ga je zato razžalostila. "Zmeraj smo računali, da nekje še vlada pravni red in da bo naša prošnja uslišana. A Hrvati imajo dobre pravnike in so nas peljali žejne čez vodo," je dejal.

Ocenil je, da so za zaščito terana veliko storili na ministrstvu za kmetijstvo, pa tudi slovenski narod. Ni pa bilo, razen nekaterih izjem, prave pomoči s strani mnogih strokovnih inštitucij, politikov in tudi javnih občil, je ocenil.

Vodopivec: Karakter slovenskega terana je povsem drugačen od hrvaškega vina

Odločitev sodišča bo po njegovi oceni pomembna zlasti za Kras, ki je pretežno agraren, od kmetijstva pa tam živi veliko ljudi. Znova je Vodopivec zatrdil tudi, da je karakter slovenskega terana povsem drugačen od hrvaškega vina, ki ga južni sosedje predstavljajo pod istim imenom. "Imeli smo veliko argumentov, da lahko zaščitimo njegovo vino in njegovo ime," je prepričan.

Marjan Colja

Izrazil je tudi prepričanje, da bi bilo treba vprašanje dodelitve morebitne izjeme rešiti v času pogajanj Hrvaške za vstop v EU. A so Hrvati v tem procesu molčali, je spomnil.

Izjema, ki je bila Hrvaški dodeljena leta 2017, bo tako veljala še naprej. V skladu s to izjemo lahko Hrvaška ime sorte vinske trte teran uporablja za vino z zaščiteno označbo porekla Hrvatska Istra pod pogojem, da sta naziva Hrvatska Istra in teran na istem vidnem polju ter da je napis teran manjši.

Slovenija, ki je teran v EU zavarovala z zaščiteno označbo porekla, je v tožbi, vloženi septembra 2017, izpodbijala omenjeni delegirani akt, konkretno uporabo pooblastila komisije na podlagi tretjega odstavka 100. člena uredbe o skupni ureditvi kmetijskih trgov (CMO) oziroma uredbe 1308/2013, ki je začela veljati 1. januarja 2014, in sicer tako z vsebinskega vidika kot njegovo retroaktivno uporabo.

"Od evropskega sodišča smo pričakovali, da bo razsodilo tako, kot bi bilo po naši oceni korektno, ampak so se odločili drugače. Po pravici povedano pa glede na to, kar se dogaja in se je dogajalo v vsem tem času, nismo presenečeni," je v odzivu na odločitev sodišča dejal prvi mož Vinakrasa Colja.

Kot je dodal, ne glede na sodbo v Sloveniji terana iz hrvaške Istre ne bo smelo biti, če pa bo, je Colja napovedal odškodninske tožbe. Kratkoročnih posledic na vinogradnike sicer odločitev sodišča po njegovi oceni ne bo imela. "Če pa bi se zgodilo, da bi hrvaški teran prišel v Slovenijo, bi bila to nelojalna konkurenca, predvsem zato, ker govorimo o različnih vinih. Tudi potrošnik bi bil zmeden in zaveden," je prepričan.

V civilni iniciativi računajo, da se bo vlada pritožila

Medtem ko na Krasu teran proizvajajo v dveh linijah, in sicer kakovostni ter vrhunski, pa imajo Hrvati po besedah prvega moža civilne iniciative po novem očitno tudi namizno, torej najcenejšo različico tega vina. "Ampak na etiketi bo še vedno pisalo teran in če bo pri tem prišlo do zmanjšane prodaje kraških vinogradnikov, bodo najkrajšo potegnili predvsem manjši," je opozoril. Večji kraški vinarji se bodo po njegovih besedah že usmerili tako, da bodo preživeli, za majhne pa bo to pomenilo postopen razpad.

V civilni iniciativi želijo zdaj stopiti v stik s predsednikom vlade Janezom Janšo in mu razložiti, kaj odločitev Splošnega sodišča EU pomeni za vinarje. Od vlade pričakujejo tudi, da se bo na odločitev pritožila. Za morebitno pritožbo ima dva meseca časa.

"Očitno je ta Slovenija tako majhna, da se jo lahko preprosto povozi. Prav razdvojenost slovenske politike pa je ključnega pomena pri vseh teh naših tožbah, tudi pri teranu. Ko se pri nas levi in desni kregajo kdo bo kdaj slavil, drugi stopijo skupaj, ko je treba. Po domače - kjer se kregata dva, tretji dobiček ima," je še dejal Colja.

Odziv Hrvaške

Sodišče EU je z današnjo sodbo v zadevi teran potrdilo pravico hrvaških vinarjev do uporabe imena teran in popravilo krivico, storjeno po vstopu hrvaške v EU, ko je Slovenija zavračala pravico do uporabe imena teran pri označbi za vino, so poudarili na hrvaškem zunanjem ministrstvu.

Da je sodišče EU potrebno v primerih, ko obstaja majhna razlika med določanjem porekla izdelkov in protekcionizma, je ocenil nemški analitik Thomas Bickl, sicer strokovnjak za slovensko-hrvaški spor o meji. Izpostavlja, da teran v Istri obstaja že več kot 600 let, veliko prej kot je bila vzpostavljena slovensko-hrvaška državna meja. Meni, da obstaja trg za odlična vina iz obeh držav ter da je delež terana med rdečimi vini na Hrvaškem majhen, in dodaja, da mnogi ljubitelji vina soglašajo, da je na Hrvaškem več boljših vin od hrvaškega terana.

"Nekega dne bodo morda nekateri modri vinarji z obeh stani meje prišli na plano s čezmejnim teranom. Menim, da bo to resnična tržna priložnost kot tudi veliko znamenje dobrososedskih odnosov, ki že obstajajo," je povedal.

Evropska komisija: Tako slovenski kot hrvaški vinarji lahko še naprej prodajajo svoje vino

Evropska komisija je vzela na znanje sodbo Splošnega sodišča EU, ki je danes v Luksemburgu zavrnilo tožbo Slovenije za razglasitev ničnosti delegirane uredbe, ki Hrvaški dodeljuje izjemo pri uporabi naziva teran. "Tako slovenski kot hrvaški vinarji lahko še naprej proizvajajo in prodajajo svoje vino," so izpostavili v tiskovni službi komisije.

"Delegirana uredba dopušča hrvaškim proizvajalcem vina, ki tradicionalno proizvajajo vino iz trte teran, da še naprej označujejo vino s tem imenom. Obenem uvaja tri pogoje, ki omejujejo obseg izjeme in preprečujejo kakršno koli zmedo glede tega vina in slovenskega vina z zaščiteno označbo porekla teran," so še zapisali v komisiji v odzivu na sodbo.

Židan: Z odločitvijo sodišča največ izgubijo potrošniki

Nekdanji minister za kmetijstvo Dejan Židan je poudaril, da zaradi odločitve sodišča občuti "grenkobo". "A uspelo nam je, da smo ohranili zaščito terana," je dejal v izjavi za medije. Po njegovi oceni z odločitvijo sodišča največ izgubijo potrošniki. Ne bodo namreč vsi potrošniki ločili vina teran od nekega drugega vina, ki se imenuje Hrvatska Istra, z manjšo pisavo pa je ob tem napisano ime vinske trte oz. grozdja teran, je menil.

Dejan Židan

"Teran je samo in izključno slovensko vino," je poudaril Židan in zatrdil, da to priznava tudi Evropska komisija. Spomnil je, da so slovenski vinarji uspeli ob zaščiteni označbi porekla doseči dodatno zaščito terana, in sicer zaščito blagovne znamke. Ta prav tako varuje teran kot zgolj slovenski.

"Na dosedanje aktivnosti v zvezi z zaščito terana sem ponosen," je zatrdil Židan. Po njegovem je prav, da se je Slovenija borila, tudi s tožbo, in s tem skušala preprečiti zavajanje potrošnikov.

Na očitke, da Židan kot takratni minister za kmetijstvo ni dovolj komuniciral z Evropsko komisijo in Hrvaško, je sedanji poslanec SD poudaril, da je bilo sestankov z Brusljem ogromno. "Komisija je najprej želela izjemo, ki bi dovolila, da tudi na hrvaški steklenici piše teran," je spomnil Židan.

S Hrvaško pa ni bilo o čem govoriti, je menil. "S sosednjimi državami smo se pogovarjali o odprtih zadevah - o kranjski klobasi, istrskem pršutu, varaždinskem zelju, kulenu in še marsičem. Za teran pa smo dobili zaščito že leta prej in ni bilo razloga, da bi se o njej pogovarjali z državo, ki zaščiti ni nasprotovala, ko smo jo uveljavljali, niti ko je vstopala v EU," je dejal.

Dodal je še, da takratna vlada ni imela veliko možnosti komunikacije znotraj Evropske ljudske stranke, iz vrst katere so sicer izhajali številni ključni odločevalci v zgodbi. Nenazadnje pa je prepričan, da če bi v zgodbi namesto Slovenije nastopali Nemčija ali Italija, "komisija ne bi nikoli sprejela takšnega delegiranega akta".

Kmetijsko ministrstvo: Ime teran ostaja zaščitena označba porekla za izključno slovensko vino

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so v odzivu na odločitev sodišča spomnili, da pravni red EU določa splošno prepoved označevanja vin s sorto vinske trte, ki vsebuje naziv zaščitene označbe porekla. Namen te prepovedi je zlasti preprečevanje zavajanja potrošnikov in poštena konkurenca na trgu EU. Zakonodaja komisiji sicer pod določenimi pogoji omogoča, da lahko odobri tudi izjemo od te prepovedi.

Slovenija je v sodnem postopku dokazovala, da je bil v primeru podelitve izjeme za označevanje hrvaških vin iz sorte teran kršen pravni red EU, saj za podelitev izjeme niso bili izpolnjeni osnovni pogoji. Ti so vložitev zahteve Hrvaške za odobritev izjeme pred njenim pristopom k EU, podaja soglasja Slovenije za odobritev izjeme, odločitev komisije o zahtevi Hrvaške za izjemo takoj po pristopu Hrvaške k EU oz. najkasneje pred začetkom trženja vina letnik 2013 v skladu s prakso pri prejšnjih pristopih držav k EU in odsotnost nevarnosti zavajanja potrošnikov in izničenja slovenske zaščitene označbe porekla teran.

"V postopku sprejemanja delegirane uredbe je bila Slovenija soočena z informacijsko asimetrijo, saj sta Evropska komisija in Hrvaška zavračali razkritje ključnih dokumentov iz časa pred pristopom Hrvaške, za katere sta trdili, da utemeljujejo pravico hrvaških pridelovalcev do te izjeme," so izpostavili na ministrstvu.

"Kljub odločitvi sodišča pa ime teran na ozemlju EU ostaja zaščitena označba porekla izključno za slovensko vino, ki se tradicionalno prideluje iz sorte vinske trte refošk na geografskem območju Krasa, saj predmet tega sodnega postopka ni bilo vprašanje veljavnosti slovenske zaščite terana, pač pa le veljavnost Hrvaški odobrene izjeme," še poudarjajo na ministrstvu.

Poslanci obžalujejo odločitev sodišča

V parlamentarnih strankah obžalujejo odločitev sodišča EU. Ali naj se Slovenija na odločitev pritoži, naj po njihovi oceni presodijo strokovnjaki.

Marko Bandelli

Poslanec SAB Marko Bandelli je zaradi odločitve sodišča EU v zvezi s teranom "žalosten". Kritičen je bil do dela slovenske politike, ki po njegovi oceni pri tem vprašanju ni bila enotna. Pri tem je zlasti izpostavil evropske poslance iz vrst SDS in Franca Bogoviča iz vrst slovenske SLS.

Na drugi strani gre po oceni Ive Dimic iz NSi za "veliko zaušnico" za takratno vlado in za kadrovanje Slovenije v Bruslju. "Zelo pomembno je, kakšne ljudi Slovenija pošilja v Bruselj. Biti morajo kompetentni, imeti morajo čut za domovino, zastopati naše interese in slediti, kaj se dogaja na evropskem parketu, tudi glede zaščite geografskih imen, arbitražnih postopkov in podobno," je podčrtala.

Sodba sodišča EU po njenih besedah pomeni, da bodo slovenski vinarji razvrednoteni, saj se na trgu pojavljata dve zelo podobni znamki. Veliko več bodo zato morali vložiti v prodajo in promocijo.

Matej T. Vatovec

Matej T. Vatovec iz Levice se je strinjal, da odločitev sodišča "ni dobra za Slovenijo". Vprašanje je, kako se je takratni minister za kmetijstvo Židan lotil postopka pred Evropsko komisijo, je dejal.

Na drugi strani pa je Vatovec opozoril tudi na interese Hrvaške. Sosednja država je, kar se tega tiče, v EU "precej močna", je poudaril in dodal, da zna tudi njena diplomacija take postopke peljati ustrezno. "Upamo, da bo vlada naredila, kar lahko, da to stvar popravi, če se da popraviti," je sklenil.

"Kakršnakoli bo vsebina sodbe, jo bo treba spoštovali, kot smo spoštovali arbitražno razsodbo, razsodbe Evropskega sodišča za človekove pravice ... tako bomo morali tudi to sodbo sprejeti," je v odzivu na odločitev sodišča EU dejal prvi mož LMŠ in nekdanji premier Marjan Šarec.

Glede morebitne pritožbe je dejal, da morajo o tem presoditi pravni strokovnjaki. V preteklosti smo po njegovih besedah zamudili kar nekaj priložnosti. "Če bodo pravniki presodili, da je pritožba smiselna, potem je zagotovo treba izkoristiti te vzvode," je izpostavil.

Na očitke o nezadostni učinkovitosti slovenske diplomacije v postopku, povezanim s teranom, pa je nekdanji premier odgovoril, da je bila "zadeva že zdavnaj v teku in se ni dogajala v času naše vlade".

V konzorciju kraških pridelovalcev terana zavrnilna sodba pričakovana

Odločitev Splošnega sodišča EU, da zavrže tožbo Slovenije glede terana, so v konzorciju kraških pridelovalcev terana pričakovali. "Če bi velike vinske dežele, kot so Francija, Italija ali Španija, zaščitile svoje vino, kot smo mi teran, sem globoko prepričan, da si nihče ne bi upal oporekati," je dejal predsednik konzorcija Boris Lisjak.

"Seveda smo malo razočarani, ampak smo bili pripravljeni," je dejal Lisjak. Slovenija je, kot je pojasnil, majhna "in z nami vsak dela, kot hoče". Prepričan je, da bi bila zgodba drugačna, če bi bila namesto Slovenije vpletena kakšna velika vinska dežela.

"Mi smo imeli cilj, da dvignemo kvaliteto terana in smo bili za to zaščito narediti marsikaj. Imamo izbrani teran, teran PTP .. to sta dve kakovosti terana, ki je lahko le kraški. In tu smo mislili, da bomo lahko zadevo peljali naprej - da je teran v pravem pomenu besede tisto pravo vino, ki mora biti. Tudi na Krasu ne more imeti vsak vinar terana, če se ne potrudi dovolj," je še dodal.